{"id":76,"date":"2007-03-31T23:58:50","date_gmt":"2007-03-31T21:58:50","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/archives\/76"},"modified":"2018-07-11T21:12:33","modified_gmt":"2018-07-11T19:12:33","slug":"jesa-denegri-zgodovinjenje-sodobne-umetnosti-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/76","title":{"rendered":"Je\u0161a Denegri: Zgodovinjenje sodobne umetnosti"},"content":{"rendered":"

Laboratorij kuratorskih praks
\n2006\/2007
\nLetnik 10<\/p>\n

Delavnica \u0161t. 4<\/p>\n

31. marec 2007<\/strong>
\nProjektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana<\/p>\n

\n\n\n\n
Namen delavnice<\/strong> je bil seznanitev z metodami in modeli zgodovinjenja sodobne umetnosti in njihovo prakti\u010dno preizku\u0161anje v izbranem primeru Marija Preglja.Obalne Galerije so pripravile antologijsko razstavo Marija Preglja, od razstavljenih slik jih je kar polovica iz zbirke Muzeja savremene umetnosti v Beogradu, ki jih v slovenskih galerijah \u017ee dolgo nismo imeli prilo\u017enost videti. Poudarek je na zadnjih velikih dramati\u010dnih slikah, ki zasedajo \u0161e posebej pomembno mesto v njegovem opusu. Otvoritev razstave z naslovom Marij Pregej. Slike 1957\u20131967<\/em> je bila v petek, 30. marca ob 19.00 v Obalnih Galerijah Piran in v Galeriji Lo\u017ea v Kopru.<\/p>\n

Ob tem je iz\u0161la monografija s tekstoma Je\u0161e Denegrija in Nadje Zgonik in knjiga Andreja Medveda Ikonografija neke slike, Pregljev Diptihon<\/em>. Naslednje leto pa Moderna galerija pripravlja monografsko razstavo s preglednim katalogom.<\/p>\n

To je prilo\u017enost, da smo tudi v seminarju iz pisanja tega pomembnega umetnika, ki je odlo\u010dilen za vzpostavitev moderne slike v jugoslovanski umetnosti, pogledali v lu\u010di razli\u010dnih metod zgodovinjenja in ponovnih interpretacij njegovih klju\u010dnih del. Dva strokovnjaka, ki sta ob\u0161irneje pisala o Mariju Preglju, sta nam predstavila svoje poglede: Toma\u017e Brejc, redni profesor za umetnostno zgodovino in umetnostno teorijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in Je\u0161a Denegri, dolgoletni kustos v Muzeju savremene umetnosti v Beogradu in profesor zgodovine moderne umetnosti na Filozofski fakulteti v Beogradu.<\/p>\n

\n

Urnik<\/strong><\/p>\n

31. marec (sobota)<\/strong><\/p>\n

11.00-14.00: zgodovinjenje sodobne umetnosti (kaj to je in kak\u0161ni so na\u010dini in modeli)
\n14.00-15.30: odmor za kosilo
\n15.30-19.00: pogovor Je\u0161e Denegrija in Toma\u017ea Brejca o Mariju Preglju<\/p>\n

\n

Priporo\u010dena literatura:<\/strong><\/p>\n

    \n
  • Toma\u017e Brejc, \u00bbSlikarstvo: povr\u0161ina in politika\u00ab, M’ARS<\/em>, \u0161t.2,3, poletje-jesen 1991, s. 27-34<\/li>\n
  • Toma\u017e Brejc, Temni modernizem<\/em> (poglavje Pregljeva revolta), Cankarjeva zalo\u017eba, Ljubljana 1991, s. 177-87<\/li>\n
  • Je\u0161a Denegri, \u00bbSlikarstvo kot izpolnitev usode\u00ab, Marij Pregej. Slike 1957\u20131967<\/em>, Obalne galerije, 2007<\/li>\n<\/ul>\n
    \n

    Udele\u017eenci na delavnici:<\/strong><\/p>\n

    Zoran Srdi\u0107 (1974)<\/strong>
    \nRojen v Kranju. Leta 1998 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost, smer kiparstvo, kjer je junija 2004 tudi diplomiral pri prof. Sre\u010du Draganu. V \u010dasu absolventskega sta\u017ea v letih 2003 in 2004 je vodil projekte na \u0160tudentski organizaciji Univerze v Ljubljani na resorju za ob\u0161tudijske dejavnosti \u2013 podro\u010dje kulture, kjer je bil pobudnik in vodja mednarodnega \u0161tudentskega kiparskega festivala Metamorfoze pri \u0160tudentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Trenutno je zaposlen kot kipar \u2013 izdelovalec lutk v Lutkovnem gledali\u0161\u010du Ljubljana, kot izredni \u0161tudent pa nadaljuje magistrski \u0161tudij Filozofije in teorije vizualne kulture na Fakulteti za humanisti\u010dne \u0161tudije v Kopru. Pi\u0161e likovnokriti\u0161ke prispevke s podro\u010dja sodobnih vizualnih umetnosti ter objavlja pogovore z umetniki, kot vizualni ustvarjalec sodeluje na samostojnih ter skupinskih razstavah pod imenom Zoran S. Jane\u017ei\u010d; organizira razstave, festivale in kolonije. \u017divi in dela v Ljubljani in Kranju.<\/p>\n

    Petja Grafenauer Krnc (1976)<\/strong>
    \nRojena v Ljubljani. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani Leta 2002 je vpisala enovit doktorski \u0161tudij Zgodovinske antropologije likovnega na ISH- Institutum Studiorum Humanitatis – Fakulteti za podiplomski humanisti\u010dni \u0161tudij v Ljubljani. V letih 2003 in 2004 je obiskovala seminar iz pisanja o sodobni umetnosti (Zavod SCCA – Ljubljana). Od leta 2003 do oktobra 2006 je bila \u0161tipendistka Ministrstva za kulturo. Redno objavlja kraj\u0161e prispevke in strokovne tekste v razli\u010dnem tisku. Od leta 2006 predava zgodovino umetnosti na \u0161oli Famul Stuart. \u017divi in dela v Ljubljani.<\/p>\n

    Jana Putrle Srdi\u0107 (1975)<\/strong>
    \nPesnica, prevajalka, publicistka. \u0160tudirala ruski jezik in bibliotekarstvo.<\/p>\n

    Dominika Lu\u0161in (1985)<\/strong>
    \n\u0160tudentka umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani.<\/td>\n

\"Je\u0161a
\n\"Je\u0161a
\n\"Je\u0161a
\n\"Je\u0161a
\n\"Je\u0161a<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Laboratorij kuratorskih praks 2006\/2007 Letnik 10 Delavnica \u0161t. 4 31. marec 2007 Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana Namen delavnice je bil seznanitev z metodami in modeli zgodovinjenja sodobne umetnosti in njihovo prakti\u010dno preizku\u0161anje v izbranem primeru Marija Preglja.Obalne Galerije so pripravile antologijsko razstavo Marija Preglja, od razstavljenih slik jih je kar polovica iz zbirke […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13394,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=76"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13395,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76\/revisions\/13395"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13394"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=76"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=76"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=76"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}