{"id":766,"date":"2011-02-18T09:35:32","date_gmt":"2011-02-18T07:35:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=766"},"modified":"2017-02-07T20:26:27","modified_gmt":"2017-02-07T18:26:27","slug":"joa-ljungberg-in-edi-muka-kuratorske-strategije-2-zgodbi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/766","title":{"rendered":"Joa Ljungberg in Edi Muka. Kuratorske strategije: 2 zgodbi"},"content":{"rendered":"

SVET UMETNOSTI
\n\u0160ola za kustose in kritike sodobne umetnosti
\nLetnik 13<\/p>\n

Serija predavanj<\/p>\n

\u010cetrtek, 16. 9. 2010, ob 19.00<\/strong>
\nProjektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana<\/p>\n

\n\n\n
\n V \u010detrtek, 16. 9. 2010, sta v Projektni sobi SCCA predavala Joa Ljungberg<\/strong>, kustosinja iz Malma, in Edi Muka<\/strong>, umetnik in kustos iz Tirane, ki s Svetom umetnosti sodelujeta \u017ee dobro desetletje. V predavanjih sta skozi primere razli\u010dnih njunih projektov v Albaniji in na \u0160vedskem predstavila raznolike kuratorske strategije in taktike ter razli\u010dno naravo institucij v dveh okoljih: R\u00f6da Sten v G\u00f6teborgu, Moderna Museet v Malmu ter T.I.C.A. v Tirani.
\n
\nEdi Muka je pri\u0161el s predstavitvijo R\u00f6da Stena v G\u00f6teborgu. Gre za biv\u0161o elektrarno, kar je danes precej trendovsko, saj je tako tudi v primeru Malma na \u0160vedskem, kjer dela Ljungbergova. R\u00f6da Sten je v sredini 90-ih ustanovila skupina ljudi kot kulturno-umetni\u0161ki center in neodvisno iniciativo. Po\u010dasi je postala hi\u0161a kulturno zdru\u017eenje z velikim \u0161tevilom \u010dlanov. V za\u010detku \u0161e niso povsem vedeli, kako izrabiti prostor in so ga preprosto uporabili za koncerte, glasbeno-gledali\u0161ke predstave, tudi razstave, a brez jasnega programa. Po\u010dasi so se trudili spremeniti in stremeti k ve\u010dji profesionalnosti, usmerili pa so se v vizualne ter sodobno umetnost. Leta 2007 je organizacija dobila nalogo pripraviti bienale v G\u00f6teborgu<\/a>, ki je do sedaj stekel \u017ee petkrat. To je bil tudi prvi trenutek, v katerem sta Muka in Ljungbergova stopila v kontakt s prostorom, saj sta bila izbrana kuratorja bienala. Leta 2009 so sklenili, da gredo \u0161e naprej v profesionalizaciji organizacije in se odlo\u010dili za sodelovanje s kuratorjem. Do takrat je bil program precej ohlapen. Na\u0161lo se je zanimive stvari pa tudi tak\u0161ne brez pravega smisla, veliko dogodkov brez cilja ali smotra za njimi. V tistem \u010dasu je pri\u0161el svoje ideje predstavit Muka. Kot najve\u010djo pozitivno to\u010dko je analiziral, da gre za zelo fizi\u010dni prostor. Je kunsthalle, ampak ni white cube. V notranj\u0161\u010dini je ohranjen zid, kakr\u0161en je bil, je grob, veli\u010dasten in prevzemajo\u010d prostor, kar je velik izziv. Ne more\u0161 se obna\u0161ati kot v white cubeu in dela kar obesiti. Zato je predstavil idejo, da bi sodelovali z umetniki, predvsem posamezniki, s katerimi bi imeli samostojne razstave. Na ta na\u010din bi prikazali kar nekaj del in stvari, ki jih po\u010dnejo, a glavna kontribucija umetnika bi bil izziv soo\u010denja s prostorom. Tako je glavni fokus R\u00f6da Stena nova produkcija, ki se odziva na prostor. Vsak obiskovalec je namre\u010d presunjen ob vstopu v prostor. Zdaj dela Muka tam skoraj eno leto, realiziral pa je dva projekta oz. dva in pol (tretji je bil \u0161e v teku priprav). Poleg teh treh samostojnih razstav so pri\u010deli \u0161e z ne\u010dim manj\u0161im, kar imenujejo platforma. Gre za to, kako je hi\u0161a funkcionirala do pred kratkim in sprejemajo predloge umetnikov, gledali\u0161kih re\u017eiserjev, kuratorjev ali glasbenikov. Odlo\u010dili so se, da bodo s temi predlogi delovali proaktivno. Napravili so izbor predlogov ter umetnike ne le predstavili, ampak jih vpletli v celoten proces vseh korakov priprave razstave, tudi fundraisinga. Tako lahko skupaj z in\u0161titucijo vidijo, kaj pomeni napraviti razstavo, projekt. Prva edicija platforme se je zgodila takrat dva tedna poprej in se je \u0161e odvijala. Muka je pokazal dve ve\u010dji produkciji, ki ju je pripravil. Na \u0160vedsko se je vrnil decembra lani in moral \u017ee takoj za\u010deti s prvim projektom februarja. K sodelovanju je povabil Sisleja Xhafa, umetnika iz Kosova, ki se rad ukvarja s kratkotrajnimi nabitimi situacijami, v katerih i\u0161\u010de re\u0161itve, v svojem delu pa je tudi provokativen in zavzet. Pripravil je razstavo 2705 baci\u2026 (2705 poljubov\u2026)<\/em>. Ko so za\u010deli delati na projektu se je veliko govorilo o italijanskem premieru Silviju Berlusconiju. Veliko Italijanov ga ima rado, veliko ga sovra\u017ei, Evropa ga sovra\u017ei, a ne ve, kaj storiti. Pri tem je zanimivo, kako se Sislej poigrava s stereotipi kot umetnik, in tudi kako si Berlusconi kot politik prisvaja in utele\u0161a stereotipe povpre\u010dnega Italijana, ki je vedno v kak\u0161nih manj\u0161ih te\u017eavah z zakonom, je nezvest \u017eeni, ampak tako je, ker jim je tako v\u0161e\u010d. Potem vse to izrablja v dr\u017eavni ma\u0161ineriji, da se lahko skrije za stereotipom, hkrati pa izrablja strah pred Drugim, kjer so gre\u0161ni kozli emigranti ali komunisti. Sislej je nekaj \u010dasa \u017eivel v Italiji, kjer se je v svojih delih veliko ukvarjal s tem, kako so emigranti sprejeti kot tujci, Drugi, in kako se usmerja strah pred njimi. Za razstavo so naredili velik kip iz stiropora, ki je bil pokrit s peskom, da bi izgledal kot velik pe\u0161\u010den kip in bi spominjal na sfingo, na boga. Ostali del razstave so zgradili okrog te glavne skulpture v prostoru. Pred kipom je manj\u0161a galerija, manj\u0161i prostor in pred vstopom si videl majhno fotografijo v temi, na kateri je bil maro\u0161ki emigrant, ki spi na avtobusni postaji z naslovom Future of Old<\/em> (2001). Ko si vstopil v prostor, si bil predvsem v dilemi, ali gre\u0161 k velikanskemu kipu in se mu pokloni\u0161, nameni\u0161 pozornost ali pa te zanima majhna stvar na levi ter se odlo\u010di\u0161 zanjo. V tem manj\u0161em prostoru je bil video, zelo zabavno Sislejevo delo, ki je nastalo kmalu po prihodu v Italijo. V videu utele\u0161a kli\u0161e italijanskih mo\u0161kih, saj je oble\u010den v tipi\u010dno obleko, ki jo vsak identificira z Italijani, v laseh ima gel, pustil si je brke, poje pa slavno pesem Volare<\/em> brez glasbe, in ker ni glasbenik, se sli\u0161i precej izkrivljeno. Na ta na\u010din so ustvarili os z Berlusonijem na eni strani, \u0161efom Italije, ki jemlje umetniku stereotip in na drugem koncu umetnikom, ki si stereotip spet prila\u0161\u010da. Gre za konfrontacijo v prostoru. V ostalem prostoru so postavili \u0161e druga dela, ki se ukvarjajo s kli\u0161eji in stereotipi. Primer je video Skinheads Swimming<\/em> (2002), ki je bil posnet v Fontani di Trevi v Rimu in se nana\u0161a na Fellinijev La Dolce Vita<\/em> (1960), v katerem prvi\u010d vidimo krizo prihajajo\u010de generacije postindustrijske Italije, a hkrati obljubo obilja in sre\u010de. Resni\u010den par skinheadov se v vodnjaku igra, plava in poljublja podobno kot v filmu.<\/p>\n

Drug primer, kako umetniki delajo s prostorom, in kako lahko prostor spremeni, transformira projekt in obratno, kako obiskovalci razli\u010dno dojemajo prostor od projekta do projekta je junijski projekt z umetnikom Juan-Pedrom Fabra Guemberena, \u0161vedskim umetnikom, ki izvira iz Urugvaja. Razstava je imela naslov The South Will Rise Again (Jug bo spet vstal)<\/em>, kar je rasisti\u010dna izjava, vzeta iz billboarda v ZDA. Umetnik se igra z dvoumnostjo, hkrati pa je fasciniran nad \u010dlove\u0161ko sposobnostjo, da izpopolni stroje za ubijanje. Fascinirajo ga vojska, oro\u017eje, kamufla\u017ea. Za ta projekt je prilagodil na\u010din dela glede na prostor. \u017de vrsto let je obseden s podobami. V prostor je zbral veliko razli\u010dnega vizualnega materiala, da bi zgradil okolje, ki bi bilo povezano z njegovimi interesi in obsesijami z razli\u010dnimi objekti, podobami, stvarmi, ki so povezani z na\u0161o obsesijo in odnosom do nasilja, vojne, smrti, ampak ne neposredno asociirani s smrtjo. Ustvaril je gledali\u0161ki teatralni svet. Veliko so si sposodili po gledali\u0161\u010dih in muzejih okrog (naga\u010dene \u017eivali, gosenica tanka), veliko pa je bilo predmetov, ki jih je umetnik sam ustvaril, recimo vislice, modeli razli\u010dnih velikosti, skulpture kamufliranih figur. Eno izmed zanimivih del je njegov video Ted Danson, kar je v resnici ponesre\u010den download filma Saving Private Ryan<\/em> (1998). V umetnikovem hotenju gre za nasprotni pogled zgodovini, ki jo \u017eeli Hollywood na novo pisati s svojimi posebnimi u\u010dinki. Imel je sre\u010do, da je pri\u0161lo do tega ponesre\u010denja downloada, saj je dobil precej slikarski video, ki dekonstruira celotno filmsko in zgodovinsko narativnost in poudarja nek nepomemben lik. V zadnjem delu je v filmu precej nepomemben lik Ted Danson, ki pa se v videu jasno pojavi za kak\u0161no sekundo, poleg pa tudi njegovo ime. To so razli\u010dne smeri, na kak\u0161ne na\u010din posku\u0161amo delati s prostorom in zgraditi program. Drug pristop je \u017ee prej omenjena platforma, kjer je bil en izmed predlogov, da je kurator povabil nekaj umetnikov in poskusil pokazati, kako se formira razstava. Povabil je umetnike in dizajnerje, da po\u0161ljejo za\u010detne predloge na dolo\u010deno temo, razstavili pa so te predloge, kar je pomenilo veliko besedila, a je bilo zelo zanimivo, saj je nudilo vpogled v delovanje in udejanjenje razstave. <\/p>\n

Predstavitev je nadaljevala Joa Ljungberg, ki je maja prej\u0161nje leto za\u010dela delati v Moderna Museet v Malmu na jugu \u0160vedske, ki je sicer ista in\u0161titucija kot v Stockholmu. Gre za biv\u0161o elektrarno s prizidkom, glede na zgradbo pa se strukturira tudi razstave. Najve\u010dji del stavbe je namenjen za glavni razstavni del, o\u017eji del je za pisarne v pritli\u010dju in manj\u0161e galerijske prostore v nadstropju, kjer je razstavljena tudi zbirka. V oran\u017enem delu je \u0161e vhod in recepcija v pritli\u010dju ter nova galerija v nadstropju. Deluje tako, da imajo tri stalnej\u0161e razstave hkrati. Glavna razstava v velikem prostoru, o kateri je govorila se imenuje Spectacular times<\/em>. Ko je nastopila z delom, so jo prosili, da pripravi prvo razstavo iz muzejske zbirke, ki se naj bi navezovala na 60-ta kot del zgodovine in\u0161titucije, ki se je formirala v \u0161estdesetih in kot na \u010das, ko so se dogajale spektakularne stvari, ne samo eksperimentalnost, ampak tudi nastajanje nove dru\u017ebe spektakla. Za manj\u0161e prostore v nadstropju so se odlo\u010dili, da bodo imeli manj\u0161e razstave, ki bodo v dialogu z ve\u010djo. Pierre Leguillon je francoski umetnik, ki je kot svojo razstavo predstavil tiskano retrospektivo Diane Arbus. Zbral je skoraj celoten opus iz \u010dasopisov in tiskanih medijev v \u010dasu 1960 do 1971. Zanimivo je bilo to, da je danes Arbusova zelo znana, v \u010dasu svojega \u017eivljenja pa je imela zgolj eno razstavo, ljudje so jo poznali predvsem preko \u010dasopisov, kar je pomenilo, da se je razstava pribli\u017eevala originalnemu kontekstu. Druga je razstava and Europe will be Stunned (in Evropa bo presene\u010dena)<\/em> Yael Bartane, ki je lep, mo\u010dan, delujo\u010d primer velike samostojne razstave, skoraj v celoti sestavljene iz video del. Bartana se je rodila 1970 v severnem delu Izraela, v majhni vasici in se v skoraj vseh svojih delih ukvarja z rodno dr\u017eavo, od za\u010detkov do danes. \u010ceprav ustvarja iz svojega konteksta, delujejo njena dela tudi na univerzalni ravni, saj gre za neke meditacije o \u010dlove\u0161ki potrebi po tvorbi skupne identitete in pripadnosti skupini ter o usodnih ponavljajo\u010dih se napakah v skupnem \u017eivljenju. Ob vstopu na razstavo se je najprej zagledalo velik neonski napis z naslovom razstave, ki je tudi citat iz filma. Na nasprotni steni so bili plakati razli\u010dnih filmov, vklju\u010denih na razstavo. Ti dve stvari sta bili edini osvetljeni na razstavi in sta ustvarjali atmosfero preddverja gledali\u0161\u010da ali kina, zmes med fikcijo, propagando in dokumentarnostjo. Pri postavitvi so veliko sodelovali z arhitektom, ki je tudi poznal umetni\u010dino delo. Izdelal je ve\u010d enot, v katerih so bili prikazani posamezni filmi, tako je bil gledalec fizi\u010dno usmerjan od enega ob\u010dutka, \u010dustva do drugega. Poleg vhodov so bile na teh enotah tudi zastekljene odprtine, kar je vodilo, da je razstava delovala kot kalejdoskop, v katerm si lahko opazoval ve\u010d fragmentov ve\u010d filmov hkrati. \u0160lo je za vizualni dialog med filmi, ki so bili prikazani: Wild Seeds<\/em> (2005), Summer Camp\/Awodah<\/em> (2007), A Declaration<\/em> (2006), Mary Koszmary (Nightmares)<\/em> (2007), Mur I Wie\u017ca (Wall and Tower)<\/em> (2009). S sprehajanjem po razstavi si lahko dobil ob\u010dutek, kako Bartana z videji ustvarja mre\u017eo zgodovine, kontradiktornih gibanj, kot so antisemitizem, socializem, kolonializem, sionizem, ki so oblikovala izraelsko dr\u017eavo. K u\u010dinkovitosti razstave je \u0161telo tudi, da so teden pred zatvoritvijo obvestili ljudi, da imajo le \u0161e tisti teden \u010das za ogled razstave, ter da je Bartana pripravila nov performans v sklopu razstave. Ob tej prilo\u017enosti je nem\u0161ka igralka Susanne Sachsse kot lik iz enega od filmov na razstavi vodila skupine gledalcev v omejenih skupinah po posameznih sobah. Pojavila se je kot duh, ki se je vrnil in se bori tako s preteklostjo kot sedanjostjo, ter ob tem svoja razmi\u0161ljanja deli z obiskovalci. <\/p>\n

Drug njun skupni projekt je T.I.C.A., Tirana Institute of Contemporary Art<\/a>, ki je bil ustanovljen leta 2006. Leta 2001 se je za\u010del najve\u010dji in najpomembnej\u0161i mednarodni dogodek tiranski bienale, a so bile med leti, ko ni bilo bienala, opazne velike luknje. Obstajale so razli\u010dne ideje in poskusi, kaj bi po\u010deli, a nobene kontinuitete. Po tretjem bienalu 2005 so dobili malo ve\u010d refleksije celotne situacije, tudi zato ker je pri\u0161lo do zamenjave oblasti z desnico in je postalo te\u017eje delati v umetnosti. Bilo je ve\u010d iniciativ, a se je \u010dutilo pomanjkanje platforme, ki bi zagotavljala kontinuiteto. Zato so najprej ob sestankih o ustanovitvi in\u0161tituta napravili analizo razlogov in identifikacijo problemov. Kot \u017ee omenjeno, je bil to manko platforme kontinuitete in podpore umetnikom ter umetni\u0161ki sceni v Albaniji. Bienale se je zgodil vsako drugo leto, mogo\u010de vmes \u0161e kak\u0161en ali dva dogodka, a ni\u010d drugega. Problem, s katerim so se soo\u010dili ni bil le pomanjkanje institucionalne podpore, ampak tudi pomanjkanje zapu\u0161\u010dine umetni\u0161ke scene v Albaniji. Zaradi dolgoletne komunisti\u010dne diktature, kjer je bila dr\u017eava odgovorna, da je poskrbela in vodila umetnika, umetnik zdaj ni imel pojma o lastni iniciativi. \u0160e vedno je to problem. Te\u017eavna je bila tudi odsotnost kontinuitetne izmenjave in sodelovanja med umetniki, tako med albanskimi kot tujimi. Problem v dru\u017ebi in na umetni\u0161ki sceni je bil tudi gender awarness. Zelo malo je albanskih umetnic, ki so aktivne, poznane in uspe\u0161ne. Poleg vsega se je \u010dutilo tudi pomanjkanje institucionalne zavesti in podpore do neodvisnih iniciativ, saj gre za veliko birokracijo, ki ne deluje, oziroma deluje preko izjem, vez in poznanstev. V za\u010detku T.I.C.A. je bilo 6 ljudi, danes so \u0161tirje (Tina Finnas, Joa Ljungberg, Edi Muka, Stefano Romano). Lotili so se te\u017eav in poskusili ustvariti ve\u010d dogodkov in programov, ki bi nudili prilo\u017enost umetnikom, ki \u017eivijo v te\u017eavnem polo\u017eaju v Albaniji. Ena izmed nalog je bila nagrada za mlade v Albaniji delujo\u010de umetnike Ardhje<\/em>. Drugi korak je bil, da so za\u010deli s programom reziden\u010dnih umetnikov, kar je bilo prvi\u010d v Albaniji. Mladi umetniki v Albaniji niso vedeli, da lahko postane\u0161 reziden\u010dni umetnik, da ima\u0161 prostor in pla\u010do dva meseca, da ne po\u010dne\u0161 ni\u010desar drugega, kot da dela\u0161 na svoji umetnosti. Nadaljevali so z mednarodnimi skupinskimi razstavami manj\u0161ih razse\u017enosti. Zdaj ima T.I.C.A. pod sabo tudi bienale. Drug projekt so bile manj\u0161e solo razstave z albanskimi umetniki, ki so zanimivi, a nimajo mo\u017enosti, da spoznajo, kako napraviti in razstaviti dela. Razvila se je produkcijska funkcija organizacije. Ko so za\u010deli z reziden\u010dnim programom, so se odlo\u010dili, da bi lahko gostili le 3 umetnike naenkrat za 2 meseca, trikrat na leto. Potem so sprejeli, da bi bilo zanimivo s tem denarjem gostiti enega umetnika, ki \u017eivi in ustvarja v Albaniji, enega iz katerekoli balkanske dr\u017eave, tretji umetnik pa bi bil od koderkoli drugje. Uspele so jim tri razli\u010dne edicije, ki so bile kar uspe\u0161ne, saj so pri\u0161li v stik trije ljudje s podobnimi, a hkrati zelo razli\u010dnimi izku\u0161njami. Poleg tega je T.I.C.A. za\u010dela delovati kot raziskovalni center, kamor lahko pridejo kuratorji, se pozanimajo o delih umetnikov, organizirajo sestanke. Posku\u0161ali so tudi pove\u010dati \u0161tevilo umetnic preko dogodkov, programov in tudi znotraj organizacije. Kot zadnje so posku\u0161ali vpeljati vladne kulturne in\u0161titucije, da bi na\u0161le na\u010din, kako podpirati neodvisne iniciative. Trenutno je stanje \u0161e vedno slabo, ker se lahko prijavljajo samo preko projektov in je nemogo\u010de pre\u017eiveti kot neodvisna iniciativa. T.I.C.A. je povsem mobilna institucija, \u0161e vedno nima stalnega naslova, vedno gostujejo, si sposojajo galerijski prostor ali pa uporabljajo razli\u010dna trenutno nerabljena skladi\u0161\u010da. Med uspehe \u0161tejejo, da je nagrada Ardhje zdaj \u017ee nekaj let kar uveljavljena. T.I.C.A. je zelo aktivna producentka, \u010deprav ima bolj malo denarja, s katerim bi razpolagala. Reziden\u010dni program se nadaljuje, a je druga\u010den. Albanija je postala spet eksoti\u010dna in veliko drugih reziden\u010dnih programov se je za\u010delo zanimati za izmenjavo. Program deluje, ampak jim \u0161e ni uspelo, da bi dobili denar od lokalne oblasti. Delno so bili uspe\u0161ni tudi glede uveljavitve in spodbude \u017eensk. Veliko je zanimivih umetnic, ki po nekem \u010dasu prenehajo biti aktivne, samo izginejo, se poro\u010dijo ali ustalijo v slu\u017ebah. Vsako leto naredi T.I.C.A. raziskavo umetnikov pod 35 let in poskusi ugotoviti, kaj so naredili v enem letu. Potem napravijo selekcijo 5-7 umetnikov s kontinuiteto v kvaliteti. Zmagovalcev nikoli ne izbirajo sami, ampak vedno povabijo mednarodno \u017eirijo. Tako tudi vzpostavijo kontakt med tujimi kuratorji in albanskimi umetniki. Do zdaj so zmagovali samo mo\u0161ki.<\/p>\n

Leta 2009 so organizirali tiranski bienale pod geslom sposojenim od Slavoja \u017di\u017eka The Symbolic Efficiency of the Frame<\/em>. Njihova posebnost je, da se bienale nikoli ne zgodi ves naenkrat, ampak v razdeljenih dogodkih. Vedno povabijo ve\u010d kuratorjev, ki sodelujejo, ne kot skupina, ampak individualno pod neko skupno okvirno temo. Vsak je prost, da razvije svoje lastne \u0161ove. Imajo strukturo razstavnih epizod, tako se razstave ne otvorijo naenkrat, ampak ena z drugo z zamikom enega tedna ali dveh. Kar je zelo dobro za lokalno skupnost, saj so ugotovili, da je lokalnemu ob\u010dinstvu la\u017eje podajati manj\u0161e porcije sodobne umetnosti kot en gigantski dogodek naenkrat. Prakti\u010dno je tudi zaradi dela z majhno skupino tehnikov in ostalih, \u010deprav mora\u0161 na ta na\u010din vse mo\u010di razporediti \u010dez 3 mesece. Koristno pa je tudi zaradi medijev, saj je otvoritev vsak drugi teden in je konstantna medijska pozornost in pokritost.<\/p>\n

Predavanje sta zaklju\u010dila \u0161e s humorno predstavitvijo o financiranju bienala. Povedala sta zgodbo o propadlih dogovorih, novih mo\u017enostih prihodkov, zahtevah sponzorjev ter pomembnostjo vezi prijateljev in daljnih sorodnikov. <\/p>\n

Lara Plav\u010dak<\/em><\/p>\n

\n

Povezave:<\/p>\n

\n
\n
\n\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

SVET UMETNOSTI \u0160ola za kustose in kritike sodobne umetnosti Letnik 13 Serija predavanj \u010cetrtek, 16. 9. 2010, ob 19.00 Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana V \u010detrtek, 16. 9. 2010, sta v Projektni sobi SCCA predavala Joa Ljungberg, kustosinja iz Malma, in Edi Muka, umetnik in kustos iz Tirane, ki s Svetom umetnosti sodelujeta \u017ee […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":10963,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[24,18,10,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/766"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=766"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/766\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5258,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/766\/revisions\/5258"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10963"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=766"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=766"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=766"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}