{"id":77,"date":"2007-04-12T17:51:10","date_gmt":"2007-04-12T15:51:10","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/archives\/77"},"modified":"2018-07-11T21:11:21","modified_gmt":"2018-07-11T19:11:21","slug":"marcevska-srecanja-laboratorija-sveta-umetnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/77","title":{"rendered":"Mar\u010devska sre\u010danja Laboratorija Sveta umetnosti"},"content":{"rendered":"

Laboratorij kuratorskih praks
\n2006\/2007
\nLetnik 10<\/p>\n

\n\n\n\n
Prvi pomladni mesec se je zasmejal s koncem februarja in takoj smo se zbrali na prvem od treh rednih sre\u010danj v projektni sobi, ki tudi skozi zaprta okna sli\u0161i vrtanja in ostalo veselje z gradbi\u0161\u010da novih gara\u017e. Na drugem sre\u010danju nas je Du\u0161an Dov\u010d, sodelavec Sveta umetnosti, prijel za roke in nas peljal malo naprej od iniciacijskega predavanja o stikih z javnostmi ter financiranjem projekta. V obeh primerih je bilo zabi\u010dano, da je, kljub vsemu filozofiranju glavni temelj dober akcijski na\u010drt, ki se pripravi na osnovi odlo\u010ditve kdo, kaj in kdaj. Tu gre predvsem za razdelitev vlog med skupinami ter osebami v skupinah.V tem \u010dasu smo izpeljali dogovore z gosti okroglih miz in jim poslali vabila. Datumi so v glavnem potrjeni za 9. in 17. maj. Odlo\u010dili smo se, da ju izpeljemo v projektni sobi na Metelkovi 6.<\/p>\n
\n

Koncept okroglih miz<\/strong><\/p>\n

V na\u0161ih glavah se je dokon\u010dno izoblikoval koncept dveh okroglih miz. Prva je zasnovana kot zgodovinskegi pregled kuratorskih praks v zadnjih tridesetih letih na primeru pozicij Toma\u017ea Brejca, Barbare Bor\u010di\u010d, Aleksandra Bassina in Zdenke Badovinac. Za njih menimo, da so v dolo\u010denih obdobjih predstavljali klju\u010dne osebe v oblikovanju kuratorskih prostorov in praks. Drugo okroglo mizo pa nastavljamo kot soo\u010denje petih oseb, ki so s svojo dejavnostjo pomemben dejavnik v sodobnosti. To so Nevenka \u0160ivavec, Jurij Krpan, Marina Gr\u017eini\u010d, Tadej Poga\u010dar in Gregor Podnar. Po prvih iluzijah, da je delo povabljenih gostov mogo\u010de natan\u010dneje analizirati kar iz dokumentacijskega gradiva, smo se ve\u010dinoma odlo\u010dili za osebna sre\u010danja in pogovore. Ta na\u010din je zagotovo bolj \u017eiva oblika preu\u010devanja, ki pa zahteva upo\u0161tevanje vpliva karizme osebe pri sre\u010danju v \u017eivo.<\/p>\n

\n

Razmi\u0161ljanja o dogodkih v \u0160KUC-u in Labinu<\/strong><\/p>\n

Vzporedno z razmi\u0161ljanji o okroglih mizah \u0161e vedno pletemo vpra\u0161anja glede konceptov dogodkov v \u0160KUCu in Labinu. Z rahlo paniko, ker si \u0161e nismo razjasnili, kaj ho\u010demo narediti, povzro\u010diti, izpeljati ali zaklju\u010diti, soo\u010damo med sabo razli\u010dne lastne interese. Interese kot zanimanja in interese kot stremljenja. Odlo\u010dimo se, da je zadnji \u010das, da od abstraktnih idej izlu\u0161\u010dimo tisto, ki je najbolj uporabna ter jo izpeljemo. Odpirajo se variante od konglomerata razstave, kjer si vsak izbere svojega umetnika po svojih osebnih vzgibih, preko mo\u017enosti izkoristiti galerijski prostor kot bivalno okolje, ki bi ga kot kuratorji naselili s sabo in dejavnostjo, ki so \u017ee del na\u0161e aktivnosti. Ena od mo\u017enosti je tudi razstava z majhnim \u0161tevilom avtorjev ali le enim in v skrajni to\u010dki tudi uporaba galerije kot javnosti zaprtega prostora.<\/p>\n

Skozi debate se je kot glavna tema, ki nas vse zanima, izkristaliziralo vpra\u0161anje o razmerju med intuitivnim in racionalno-teoretskim pristopom pri kuratorskih praksah. Izpostavili smo na sodobnih razstavah zelo prisoten problem odrivanja \u010dustveno-\u010dutnega aspekta v umetnosti, ki se dogaja v prid konceptualizaciji. Kuratorske prakse se izogibajo tudi podajanju osebne pozicije pri koncipiranju projektov in s tem se kurator lahko tudi skrije za teoretski diskurz, ki v lastni hermeti\u010dnosti upravi\u010di svoj obstoj.<\/p>\n

Ve\u010dkrat se je pokazala tudi \u017eelja o premisleku glede prijateljskih vezi (vsaj) med kuratorji in umetniki. Slovenski prostor je toliko majhen, da so prijateljske vezi skoraj vedno prepletene s poklicno dejavnostjo. Kje in kako vzpostaviti distanco, kako oceniti, kaj je ostrina kriti\u010dne misli in kje naj odstopi mesto \u0161ir\u0161emu dru\u017ebenemu delovanju. Eti\u010dni uvid se ne nana\u0161a na nevtralnost teoretskega diskurza, temve\u010d na posledice, ki jih neko kuratorsko in umetni\u0161ko dejanje povzro\u010di v prostoru in \u010dasu.<\/p>\n

Nekaj mo\u017enosti, ki smo ji nasnuli do sedaj:<\/strong><\/p>\n

    \n
  • osebne obsesije, fascinacije kustosa (vsak se odlo\u010di za umetnika\/umetnino\/dogodek, ki ga je v leto\u0161njem letu fasciniral)<\/li>\n
  • dokumentarna razstava zgodovine kuratorskih praks<\/li>\n
  • umetni\u0161ka dela, ki tematizirajo kuratorske prakse<\/li>\n
  • odnos kurator:umetnik<\/li>\n<\/ul>\n

    Razmi\u0161ljanja o dogodkih v Labinu:<\/strong><\/p>\n

      \n
    • ‘otipavanje’ labinske situacije in zainteresirane javnosti \u2013 s pomo\u010djo Sabine povabimo lokalne umetnike, kuratorje, kritike \u2026 in pripravimo tematsko, usmerjeno debato, okroglo mizo. Umetniki prinesejo svoje portfolije, mi predstavljamo na\u0161 laboratorij, sami sebe \u2026 strukturirano dru\u017eenje.<\/li>\n<\/ul>\n<\/td>\n
\"Mar\u010devska
\n\"Mar\u010devska
\n\"Mar\u010devska
\n\"Mar\u010devska<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Laboratorij kuratorskih praks 2006\/2007 Letnik 10 Prvi pomladni mesec se je zasmejal s koncem februarja in takoj smo se zbrali na prvem od treh rednih sre\u010danj v projektni sobi, ki tudi skozi zaprta okna sli\u0161i vrtanja in ostalo veselje z gradbi\u0161\u010da novih gara\u017e. Na drugem sre\u010danju nas je Du\u0161an Dov\u010d, sodelavec Sveta umetnosti, prijel za […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13393,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=77"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13392,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77\/revisions\/13392"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13393"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=77"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=77"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=77"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}