{"id":7904,"date":"2015-06-16T09:07:11","date_gmt":"2015-06-16T07:07:11","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=7904"},"modified":"2017-01-10T16:33:23","modified_gmt":"2017-01-10T14:33:23","slug":"zelo-pomembna-razstava","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/7904","title":{"rendered":"Zelo pomembna razstava"},"content":{"rendered":"

Kritika razstave<\/p>\n

Matej Stupica: V.I.P. <\/em>
\n10.\u201330. 4. 2015, Hi\u0161a kulture v Pivki
\nKuratorka: Mojca Grmek<\/p>\n

\n

V Hi\u0161i kulture Pivka[1]<\/a><\/a> je v leto\u0161njem aprilu razstavljal Matej Stupica: umetnik mlaj\u0161e generacije, diplomirani slikar, skupaj z Lenko \u0110orojevi\u0107 tudi leto\u0161nji nagrajenec presti\u017ene nagrade OHO. V zadnjih letih je umetnik sicer poznan predvsem po svojih multimedijskih instalacijah \u2013 zelo odmevni sta bili \u201cNevromat\u201d, ki jo je leta 2014 ustvaril skupaj z Lenko \u0110orojevi\u0107 v Mota pointu, in pa \u201cBoxing match\u201d iz leta 2012 v galeriji Kresija, tudi takrat skupaj z Lenko \u0110orojevi\u0107 ter Ne\u017eo Jurman. Matej Stupica sicer \u017ee od leta 2006 svoje ilustracije objavlja v Objektivu, sobotni prilogi Dnevnika, z ilustracijami se je dvakrat predstavil tudi na Slovenskem bienalu ilustracije in prejel priznanje Hinka Smrekarja in posebno pohvalo \u017eirije za \u010dasopisno ilustracijo. \u017de s svojo diplomsko nalogo \u2013 razstavo \u201cPobeg iz Alkatraza\u201d je raziskoval status vizualne umetnosti v galerijskem prostoru in zunaj njega. Te teme se je, poleg drugih, lotil tudi na razstavi v Pivki.<\/p>\n

Tokrat je prvi\u010d razstavill domala izklju\u010dno risbe. Kot pravi, se mu je zahotelo vrniti k dvodimenzionalno omejenemu prostoru, \u201ckjer se vse zgodi\u201d. Razstava je naslovljena po znani angle\u0161ki kratici V.I.P., \u201c Very Important Person\u201d (dobesedno: zelo pomembna oseba), vendar \u017ee v prvem prostoru avtor naka\u017ee, da lahko za \u010drko P stojijo tudi drugi pomeni. Nekaj jih celo predlaga: \u010drka P je denimo lahko za\u010detnica izredno pomembnih problemov, pacientov, politikov, plagiatov, na\u010drtov (plans) in tudi slik (peintings). \u017de v naslovu umetnik naka\u017ee, da se v razstavljenih delih ukvarja s parafraziranjem ustaljenih simbolov in njihovega pomena znotraj dru\u017ebenih razmerij mo\u010di. Na to vpra\u0161anje pogleda skozi razli\u010dne perspektive (z razli\u010dnih kotov?): v nadaljevanju vidimo, da raziskuje banalnost vsakdanjih problemov, pomenskost izrazov pripadnosti (tetova\u017ee) in simbolni pomen \u010dlove\u0161ke figure kot motiva v klasi\u010dnih umetni\u0161kih delih. Sam se s pomo\u010djo razli\u010dnih na\u010dinov upodobitve \u010dlove\u0161kega telesa ukvarja z vplivom prostora in \u010dasa na pomen ter vrednost umetni\u0161kega dela.<\/p>\n

\u017de v prvi sobi vidimo, da umetnik simbole in pomene izrazito ironizira. Prvo od treh razstavljenih serij je v uvodni predstavitvi poimenoval kar \u201cdru\u017ebene \u0161tudije; serija risb ljudi, ki se zbirajo ob nedolo\u010denem \u010dasu na nedolo\u010denem kraju\u201d. \u017dabja perspektiva, pogled od spodaj, poka\u017ee ljudi zgoraj kot (nosilce) \u201criti\u201d.<\/p>\n

V drugi sobi se razstava nadaljuje z dvema risbama, ki prikazujeta ljudi, ki opazujejo instalacije. Gledalca postavita v zanimivo pozicijo zamenjave oseb: iz prve osebe ednine, ko posku\u0161a sam razvozlati, kaj je ta stvar, ki jo upodobljeni ljudje gledajo, ga postavi v \u010devlje narisanih ljudi, ki prav tako opazujejo razstavljeni eksponat. Ko pa se gledalec za\u010dne ukvarjati z interpretacijo, se ponovno znajde v drugi osebi: v dialogu z umetnikom, ki ga spra\u0161uje, kaj kot gledalec od umetni\u0161kega dela pri\u010dakuje.<\/p>\n

V drugi in tretji sobi so razstavljene risbe in nekaj kipov, ki tematizirajo vsakodnevne banalne te\u017eave ljudi v zahodnem svetu. Tu so upodobljeni pornografski prizori, pri katerih je kvaliteta slike tako slaba, da se \u010dlovek ne more ve\u010d naslajati, tu so podobe bruhanja \u2013 posledice prevelike koli\u010dine zau\u017eitih omamnih sredstev, sledi prizor mo\u017ea, ki si zaradi preobilnega trebuha ne more ogledati svojega spolnega uda, rokujo\u010da se poslovne\u017ea v opravi \u201cspodaj brez\u201d, poosebljanje hi\u0161nih ljubljen\u010dkov, v strojnem mehanizmu zataknjene barbikinine noge in cigarete, ki so na razstavi seveda le na ogled, saj kot eksponat ne slu\u017eijo ve\u010d svojemu prvotnemu namenu.<\/p>\n

Tretja soba nam postre\u017ee z dvema serijama risb. Obe odpirata vra\u0161anja o vrednosti in mestu umetni\u0161kega dela v na\u0161i dru\u017ebi: prva za \u0161tudijski primer (case study) vzame tetova\u017ee, druga pa klasi\u010dna umetni\u0161ka dela. Risbe deformiranih tetoviranih teles prevpra\u0161ujejo tetova\u017eo kot izraz pripadnosti, kot prakso, ki je bila do nedavna tabuizirana in obi\u010dajno smatrana za neprimerno. ter odpirajo vpra\u0161anje, ali je njihova vrednost v izraznosti narisanega ali v izra\u017eanju statusa. Je izrazno sredstvo motiv na tetova\u017ei ali pa morda \u017ee samo to, da pripada\u0161 skupini ljudi, ki se tetovira? Komu povedo (ali pa celo pomenijo) ve\u010d: osebi, ki je tetovirana, ali ljudem, ki tetova\u017eo vidijo? Ima \u010dlovek ve\u010djo vrednost kot pa da je samo nosilec telesa, ki naj bi reprezentiralo njegovo notranje stanje? Zadnja, tretja serija, ki jo je Stupica na uvodnem nagovoru poimenoval kar \u201c\u0161olske stvari\u201d, pa je (\u0161e) nedokon\u010dana knjiga umetnika (artist book). Na levi strani so reprodukcije legendarnih umetni\u0161kih del, na desni strani pa njihove aktualizacije (oz. banalizacije) v avtorjevih o\u010deh: narisani ljudje so grdo realni, nagubani in dlakavi, avtor sem in tja prespra\u0161uje celo njihovo spolno identiteto.<\/p>\n

V ozadju celotne razstave je zvo\u010dna podlaga (Bachovih) klavirskih del, ki v razstavnem prostoru ustvarja presti\u017eno vzdu\u0161je. Umetni\u0161ka dela so nenaslovljena, brez podnapisov ali dodatnih razlag. Zdi se, da avtor s tem, ko poda zelo malo informacij, ra\u010duna na to, da obiskovalci razstave za interpretacijo risb ne potrebujejo dodatnih pojasnil. Razstava hkrati odpira pomembna splo\u0161na vpra\u0161anja, denimo, ne spra\u0161uje se samo, na kak\u0161en na\u010din prostor (dru\u017ebeni ali fizi\u010dni) vpliva na pomen in vrednost umetni\u0161kih del, ampak tudi, na kak\u0161en na\u010din umetnine vplivajo nazaj na prostor. Kak\u0161na je funkcija razstav in kak\u0161no je mesto obiskovalcev na njej? So razstave namenjene predstavitvi del zaradi avtorja in umetnin samih ali pa obiskovalcem razstave? Imajo slednji zaradi manj informacij ve\u010djo svobodo pri interpretaciji in so umetni\u0161ka dela bolj avtonomna, ko niso omejena z naslovom? Ali pa so morda na ta na\u010din umetnine odprte v preobilje ne\u0161tetih mo\u017enosti interpretacije, ki se ravno zaradi svoje odprtosti zaprejo oz. ostajajo hermeti\u010dne in dostopne le najbolj samozavestnim poznavalcem umetnosti? Je kustos v slu\u017ebi umetnine, ki jo mora predstaviti tako, da deluje v sistemu vseh ostalih umetnin na razstavi, ali v slu\u017ebi (s preobiljem informacij razvajenega) obiskovalca, ki mu mora omogo\u010diti \u010dim la\u017eji vstop v interpretacijo umetnin s podajanjem \u010dim ve\u010d podatkov, ob katerih se lahko interpretacija -\u2013 \u010deprav \u0161e tako nezahtevne tehnike, kot je risba – za\u010dne?<\/p>\n

Zala Kurin\u010di\u010d<\/em><\/p>\n

\n

Foto: Hi\u0161a Kulture v Pivki<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n

\n

<\/a>[1]<\/a> Bolj podroben opis njene zgodovine in delovanja lahko preberete v kritiki Nine Jesih “Akademska prerisovalka<\/a>“.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kritika razstave Matej Stupica: V.I.P. 10.\u201330. 4. 2015, Hi\u0161a kulture v Pivki Kuratorka: Mojca Grmek V Hi\u0161i kulture Pivka[1] je v leto\u0161njem aprilu razstavljal Matej Stupica: umetnik mlaj\u0161e generacije, diplomirani slikar, skupaj z Lenko \u0110orojevi\u0107 tudi leto\u0161nji nagrajenec presti\u017ene nagrade OHO. V zadnjih letih je umetnik sicer poznan predvsem po svojih multimedijskih instalacijah \u2013 zelo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":10264,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,31,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7904"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7904"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7904\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10266,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7904\/revisions\/10266"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10264"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7904"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7904"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7904"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}