{"id":7915,"date":"2015-03-10T09:56:05","date_gmt":"2015-03-10T07:56:05","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=7915"},"modified":"2017-01-10T16:40:10","modified_gmt":"2017-01-10T14:40:10","slug":"porocilo-s-strokovne-ekskurzije-v-gorico","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/7915","title":{"rendered":"Poro\u010dilo s strokovne ekskurzije v Gorico"},"content":{"rendered":"

SVET UMETNOSTI
\n\u0160ola za kustose in kritike sodobne umetnosti
\nLeto 15
\n1. letnik (oktober 2014\u2013junij 2015)<\/p>\n

\n

Na zimski dan 16. 1. 2015 se je skupina bodo\u010dih kustosov v okviru programa 15. letnika\u00a0\u0160ole za kustose in kritike sodobne umet<\/em>nosti Svet umetnosti in ob strokovnem spremstvu vodje Sa\u0161e Nabergoj in koordinatorke Simone \u017dvanut odpravila na pot v Gorico. Kraj, ki kljub majhni gostoti prebivalstva premore pestrost vsakodnevnega kulturnega ustvarjanja.<\/p>\n

Po kratkih jutranjih pozdravih in hitri, a vseeno\u00a0 varni vo\u017enji, smo prispeli v Gorico, kjer sobivajo Italijani, Slovenci in Furlani. Ta pestrost pa se odra\u017ea tudi v ustvarjalnosti v kulturi.<\/p>\n

Nemudoma smo se odpravili v Visoko \u0161olo za umetnost, ki se nahaja\u00a0 v Pala\u010di Alvarez,\u00a0Via Armando Diaz 5<\/a>, na italijanski strani Gorice, mati\u010dna stavba Univerze v Novi Gorici pa je od nje oddaljena le en km. Pala\u010da je bila zgrajena med letoma 1753 in 1758 in je\u00a0 zapu\u0161\u010dina \u0161panske rodbine Alvarez. Neko\u010d je bila sede\u017e siroti\u0161nice, pozneje vojna bolnica, danes pa ustvarjalno zato\u010di\u0161\u010de za vse, ki se \u017eelijo soo\u010diti z ustvarjalnostjo na moderen in ne-tradicionalen na\u010din. \u017de sama stavba daje ob\u010dutek posebne posve\u010denosti v prakso, ki\u00a0 ponuja mo\u017enost miselnega in prakti\u010dnega preskoka in preboja.<\/p>\n

Mrzlemu letnemu \u010dasu navkljub smo naleteli na topel sprejem\u00a0 programske direktorice Rene Rusjan, vodilne mentorice programa Sodobnih umetni\u0161kih praks in strokovne mentorice na podro\u010dju vizualnih umetnosti in kiparstva in dekana Bo\u0161tjana\u00a0 Potokarja, soavtorja \u0161tudijskega programa Digitalne umetnosti in prakse ter vodilnega mentorja modula Kreativni praktikum, kjer sta nas skupaj s Petrom Purgom, nosilcem modulov novih medijev, seznanila z vizijo \u0161ole in opisala prakso dela in pou\u010devanja.<\/p>\n

In kaj lahko povemo o na\u0161em prvem vtisu ob obisku \u0161ole? Visoka \u0161ola za umetnost je bila ustanovljena leta 2008 na podlagi programa ljubljanske \u0160ole uporabnih umetnosti Famul Stuart. To sta ustanovila Rusjanova in Potokar leta 1994 iz potrebe po zapolnitvi vrzeli v izobra\u017eevanju, \u0161e posebej na podro\u010djih, ki tradicionalno niso veljala za \u00bbumetni\u0161ka\u00ab, kot so npr. keramika, uporabna grafika, tridimenzionalno\u00a0 likovno ustvarjanje.<\/p>\n

Visoka \u0161ola za umetnost od leta 2009 izvaja triletni visoko\u0161olski strokovni program prve stopnje\u00a0Digitalne umetnosti in prakse<\/a> (nosilni moduli\u00a0animacija<\/a>,\u00a0fotografija<\/a>,\u00a0videofilm<\/a>,\u00a0novi mediji<\/a>, v \u0161tudijskem letu 2012\/13 pa je bil vpeljan tudi\u00a0 dvoleten magistrski program\u00a0Medijske umetnosti in prakse<\/a>\u00a0(nosilni moduli\u00a0so animacija<\/a>,\u00a0fotografija<\/a>,\u00a0videofilm<\/a>,\u00a0novi mediji<\/a>,\u00a0sodobne umetni\u0161ke prakse<\/a>,\u00a0scenografski prostori<\/a>).<\/p>\n

Je mlada in dinami\u010dna \u0161ola, polna ustvarjalnega entuziazma,\u00a0 kjer tako profesorji kot \u0161tudentje enakopravno in ne-avtokratsko izmenjujejo svoja mi\u0161ljenja, prakti\u010dne izku\u0161nje in ustvarjalne vizije. \u0160tudentje so soo\u010deni z individualiziranim pristopom, na eni strani z \u017ee\u00a0 zastavljenimi, a odprtimi u\u010dnimi programi sodobnih umetni\u0161kih praks in razumevanj,\u00a0 na drugi strani\u00a0 pa jim je omogo\u010deno iskanje doslej \u0161e ne-vidnih praks in programov, stalno posku\u0161anje in razmislek. \u0160tudij poteka na na\u010din, ki ustrezajo posamezniku in njegovi osebnosti. Poudarek ni zgolj na u\u010denju tehni\u010dnih spretnosti, temve\u010d na interdisciplinarnosti glede na specifi\u010dnost posameznika. \u0160tudenta predvsem cenijo in ga obravnavajo in razvijajo kot \u201esamostojno in kreativno osebnost\u201c, z lastnimi specifi\u010dnimi zna\u010dajskimi lastnostmi oziroma z lastno vizualno senzibilnostjo. Seveda pri tem ne zanemarijo pomen tehni\u010dnega in danes hitro spreminjajo\u010dega se znanja, vse od videa, filma, fotografije, grafike in kombinacije le-teh, od \u0161tudentov pa se pri\u010dakuje kreativna raba novih tehnologij, po punkerski \u201enaredi si sam\u201c metodi. Hkrati poleg osnovnega poznavanja zgodovine umetnosti in konceptov, ki jih predavajo Luka Dekleva, Jo\u017ee Dolmark in Petja Grafenauer, \u0161tudenti dobijo tudi znanje iz \u0161iroke palete sodobnih medijskih praks, ki so dandanes temelji digitalne revolucije, ki se v svetu odvija z eksponentno hitrostjo. Na tej podlagi lahko oblikujejo svojo nadaljnjo poklicno pot, najsi bodi v muzeju, galeriji, animacijskih studiih, ogla\u0161evalskih agencijah, povsod kjer potrebujejo moderna znanja produkcije in post-produkcije videa, filma, fotografije, grafi\u010dnih vmesnikov, animacije, spletnih tehnologij itd…<\/p>\n

Gre torej za \u0161tudij, ki \u0161ele s \u010dedalje ve\u010djo digitalizacijo sveta prihaja do svoje resni\u010dne veljavnosti in nujnosti, pri tem pa se naslanjajo tudi na start-up razmi\u0161ljanje in na mo\u017enosti, ki jih to poraja. Ustvarjalnost in posledi\u010dno vsebina sta tisto, kar nam daje smisel, pomen, razumevanje sebe in sveta. Brez tega smo le prazne posode, otopeli posamezniki, telesa ali stroji brez du\u0161e.<\/p>\n

Ob na\u0161em obisku Visoke \u0161ole smo bili pri\u010de strokovni diskurzivnosti tako profesorjev kot \u0161tudentov, njihovem poznavanju sodobnih kreativnih tehnologij in predvsem kontekstualne ume\u0161\u010denosti ali zmo\u017enosti kombiniranja, re-kombiniranja, de-konsktrukcije in rekonstrukcije razli\u010dnih kontekstov in umetni\u0161kih praks. Videli smo postavitev sedem smrtnih grehov mladega fotografa z izraznimi osrednjimi figurami na \u010drnem ozadju, s \u010dimer je \u0161e poudaril nelagodnost zavesti ob vidnosti starodavnega greha; moderne fotografske uprizoritve treh gracij, \u0161portnih fotografij s centralnim planom in umetni\u0161ki objekt upodobitve kri\u017ea, polepljenega s \u010dasopisnimi \u010dlanki. Zame je bil vrhunec videnega zagotovo predstavitev video-filmskega projekta \u0160ole za Visoko umetnost in slavne Bauhaus \u0161ole, v katerem so \u0161tudentje na daljavo ustvarili filmske sekvence, ne da bi vnaprej definirali zgodbo ali kontekst in pri tem ustvarili zanimivo video komunikacijo. \u201ePogovor\u201c med njimi je potekal izklju\u010dno preko filma oziroma preko filmskih sekvenc, s tem pa so ustvarili delovno atmosfero, v kateri se z lo\u010denima posami\u010dnima vsebinama ustvari skupna zgodba, ne da bi se vnaprej dolo\u010dila intenca umetni\u0161kega dela.\u00a0 Drugi vrhunec je bil delno predstavitev ra\u010dunalni\u0161kega\u00a0 festivala Pixel Point<\/em>, v katerem smo videli simultani \u201eselfie\u201c, pa vse od raznovrstnih in\u0161talacij, animacij do premestitev kontekstov, kjer se kriti\u010dno lotevajo tako lokalnih kot univerzalnih zgodb.<\/p>\n

Po kon\u010danih prvem ogledu \u0161ole smo se\u00a0 nato odpravili na ogled Kino ateljeja – filmskega kulturnega dru\u0161tva na Piazza della Vittoria \/ Travnik 38 na pogovor z njegovimi \u010dlani, Matejo Zorn in Nadjo Velu\u0161\u010dek, ki med Slovenci v Italiji deluje \u017ee od leta 2000 na podro\u010dju filmske kulture, od produkcije, aktivnosti in izobra\u017eevanja do distribucije in promocije. Projekti, ki so nastali pod okriljem Kina Atelje so denimo Video GONG, instalaciji \u00bbFrequenze Notturne\u00ab in od \u00bbZahoda do Vzhoda\u00ab, celove\u010derni dokumentarni\u00a0 film Mesto na travniku, dokumentarni film Ethnos, Kino Osmica\u2026<\/p>\n

Dru\u0161tvo, ki zdru\u017euje\u00a0 prireditveno in dokumentacijsko dejavnost, raziskovanje in zalo\u017eni\u0161tvo,\u00a0 je ustanovil Darko Bratina leta1977 z namenom, da bi\u00a0 navdu\u0161eval ljudi za film in se pri tem osredoto\u010dal na kulturno specifi\u010dnost in \u017eivljenje na obmo\u010dju Tromeje od Trbi\u017ea pa vse do Istre. Vpra\u0161anje je, kako mejna izku\u0161nja definira na\u0161a \u017eivljenja? Ali lahko dolo\u010dimo to izku\u0161njo in jo nato s pomo\u010djo filmskega medija prika\u017eemo? Kako uprizoriti mejno kulturno izku\u0161njo in jo spraviti na veliko ali malo platno?<\/p>\n

Kinoatelje organizira tudi delavnice za mlade in ostale zainteresirane, jih posku\u0161a filmsko izobraziti in pri tem ohranjati in poudarjati kulturno ozave\u0161\u010denost in pomembnost slovenskega jezika ali kot pravijo sami: \u201cFilm je kot didakti\u010den in\u0161trument za razumevanje kulture in zgodovine prostora\u201c.<\/p>\n

V pogovoru so \u010dlani dru\u0161tva s pridihom ironije omenjali neizmerno pozitivno naravnanost in kulturno pestrost, ki jo ob\u010dutijo kot miselno prednost pri ustvarjalnosti in ne kot oviro. Dotaknili smo se tudi nekaterih vpra\u0161anj, na primer, kako pa bi bilo, \u010de bi bili vsi enako misle\u010di? Kako bi potemtakem potekala komunikacija? Bi jo pravzaprav potrebovali? Ali kot pravi Jacques Lacan: \u201eBistvo komunikacije je v nesporazumu\u201c. Seveda pa tudi dialog ne sme prese\u010di dobrega okusa.<\/p>\n

V spro\u0161\u010denem pogovoru in razglabljanju smo npr. izvedeli\u00a0 ve\u010d tudi o Nori Gregor, gledali\u0161ki in filmski igralki iz Gorice, ki je dosegla zavidljive mednarodne uspehe, a nazadnje osamljena in depresivna umrla v \u010cilu. In Nora bo 13. marca 2015 zopet v mestu.<\/p>\n

Nazadnje smo se bodo\u010di kustosi odpravili na ve\u010derno odprtje razstave mladih diplomantov Visoke \u0161ole za umetnost, kjer smo si \u0161e enkrat ogledali vso trenutno kreativnost \u0161ole. Zares impresivno vse do pozne ure.<\/p>\n

Miha Poljak<\/em><\/p>\n

\n

Foto: Tina Smrekar in Marco Pelos Spagno<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

SVET UMETNOSTI \u0160ola za kustose in kritike sodobne umetnosti Leto 15 1. letnik (oktober 2014\u2013junij 2015) Na zimski dan 16. 1. 2015 se je skupina bodo\u010dih kustosov v okviru programa 15. letnika\u00a0\u0160ole za kustose in kritike sodobne umetnosti Svet umetnosti in ob strokovnem spremstvu vodje Sa\u0161e Nabergoj in koordinatorke Simone \u017dvanut odpravila na pot v […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":10272,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[31,18,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7915"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7915"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7915\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10273,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7915\/revisions\/10273"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10272"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7915"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7915"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7915"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}