\n11. 5.\u201316. 8. 2015, Moderna galerija Ljubljana
\nKustosinja: Zdenka Badovinac<\/p>\n
Besedilo je del sklopa kritik in analiz nastalih pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107. Ve\u010d \u00bb<\/a><\/p>\n \u00bbV kulturnem kontekstu sta likovna in zgodovinska raven nelo\u010dljivo \u010clani skupine IRWIN so v delu Svoji k svojim<\/em> najprej ustvarili \u0161tiri olja na platnu z motivi posami\u010dnih del skupine OHO iz leta 1969. To so bili: senena kopica Toma\u017ea \u0160alamuna, zrcala Davida Neza in dru\u017eina ognja, zraka in vode Marka Poga\u010dnika. Nastala dela so izpostavili delovanju \u0161tirih osnovnih elementov: zemlji, ognju, vodi in zraku. Tako je Andrej Savski svojo sliko s seneno kopico zakopal \u010dez no\u010d v zemljo, Borut Vogelnik je podobo z gore\u010dim poljem \u017egal s plinskim gorilnikom, Du\u0161an Mandi\u010d je platno z motivom plasti\u010dnih vre\u010dk na vodi eno uro dr\u017eal v reki in Roman Uranjek je svojo sliko izpostavil zraku tako, da jo je peljal na strehi avtomobila od Ljubljane do Trbovelj.[3]<\/a> S tem je bila vsaka izmed \u0161tirih slik-objektov izpostavljena svojemu elementu, ki jih je postaral in zaznamoval v vizualnem kodu retro estetske senzibilnosti Neue Slowenische Kunst.<\/p>\n Vse \u0161tiri akcije izpostavljanja osnovnim elementom so bile dvojno dokumentirane. Prvi\u010d s fotografijami procesa nastanka in drugi\u010d s sledmi, ki so na delih ostale zaradi njihovega izpostavljanja zunanjim vplivom. Nastal je projekt \u0161tirih avtorjev, \u0161tirih elementov (ogenj, voda, zemlja, zrak), \u0161tirih pokrajin in \u0161tirih OHO konceptov. Na vsaki sliki je vtisnjena postava Sejalca slikarja Ivana Groharja. Na predstavitvi tega projekta leta 1986 v Cankarjevem domu je Marko Poga\u010dnik prebral \u0161e izjavo (ki je vklju\u010dena tudi v postavitev na razstavi v Moderni galeriji), kjer je umestil Irwinove slike znotraj celovitega koncepta OHO z besedami: \u00bb\u010ce sem instalacijo Voda \u2013 zrak, stati\u010dno <\/em>leta 1969 na Savi naredil zato, da je umetnost lahko stopila v svojo neposrednost, potem je slikanje te instalacije skrajna variabilizacija tega dela, kar pa je spet znotraj celovitega koncepta OHO\u00ab.<\/p>\n Kot prvi vidik pri projektu Svoji k svojim<\/em> izpostavimo, da skupina v svojem delu uporablja tako imenovani retro princip, ki upodablja in zdru\u017euje podobe in simbole, prevzete\/odvzete od drugod. Uporabljajo oboje, na eni strani tako izro\u010dila likovne umetnosti iz totalitarnih re\u017eimov, ki so uporabljena kot podobe nastale znotraj avtonomne, apoliti\u010dne umetnosti in na drugi strani mno\u017ei\u010dno proizvedene podobe.[4]<\/a> Retro princip zagovarja stalno menjavo jezika in prehajanje z enega likovnega izraza na drugega […] Poslu\u017euje se razli\u010dnih, \u017ee obstoje\u010dih jezikovnih modelov, se skozi preteklost spreminja na formalnem nivoju, na idejnem ostaja isti.[5]<\/a><\/p>\n Lahko bi rekli, da skupina IRWIN v delu Svoji k svojim<\/em> uporablja ikonografijo skupine OHO (in drugih umetnikov) kot motiv, tako kot v slikarstvu umetniki upodabljajo pokrajino, ljudi ali predmete. Uporaba tak\u0161nega izhodi\u0161\u010da omogo\u010da druga\u010dno gledi\u0161\u010de in dela lahko razumemo na ve\u010d na\u010dinov. Denimo, ali so to kopije ali originali? Ali omogo\u010dajo dolo\u010deno preizpra\u0161evanje njihovega pomena, strukture in sporo\u010dila? Ali se z retro principom umetni\u0161ka dela pribli\u017eajo razumevanju ready-made<\/em> objektov, oziroma kje lahko i\u0161\u010demo skupne to\u010dke med retro principom in ready-made<\/em>? \u0160ele ko \u017eelimo odgovoriti na zastavljena vpra\u0161anja, se za\u010dnemo zavedati mnogoplastne narave tega dela. Vpliv razli\u010dnih ikonografij in njihove estetske vrednote se navezujejo na kontekst, v katerem se porajajo dru\u017ebene funkcije.[6]<\/a> S spremembo konteksta lahko dolo\u010dena podoba, simbol ali forma pridobi povsem druga\u010dne konotacije. Hkrati prihaja do dekonstrukcije umetni\u0161ke prakse, sistemov vrednot in ideolo\u0161kih sistemov. V zvezi s tem pravi skupina IRWIN takole: \u00bbNajve\u010dja odgovornost, ki jo lahko umetnik prevzame, je vpliv na ovrednotenje del mrtvih slikarjev.\u00ab[7]<\/a> Tako s prevzemanjem in preureditvijo umetni\u0161kega izro\u010dila vpliva tudi na uveljavljena pojmovanja zgodovine umetnosti in prispeva k druga\u010dnemu razumevanju prevladujo\u010dih predstav.<\/p>\n Drug zanimiv vidik projekta Svojim k svojim<\/em> vidim v tem, da skupina IRWIN ob povzemanju OHO umetni\u0161ke prakse, ne uporablja samo retro principa, temve\u010d se ukvarja tudi s svojim delovanjem kot skupina. Tudi \u010dlani skupine OHO so predvsem v zadnjem obdobju razvijali projekte, igre in \u00bbrituale\u00ab, ki so prikazovali odnose med posamezniki. Ob tem so razlike med njimi razumevali kot vez in enotnost \u00bbskupinskega OHO \u010dloveka\u00ab. Enotnost je po njihovem mnenju mogo\u010de dose\u010di samo preko dinami\u010dnih odnosov med \u010dlani skupine.<\/p>\n Nenazadnje izpostavimo \u0161e pomen dokumentiranja, ki omogo\u010da \u0161ir\u0161o razlago dela Svoji k svojim<\/em>, kjer je dokumentiranje procesa nastajanja dela hkrati privzelo vlogo samega umetni\u0161kega dela. Skupina OHO je realizirala ve\u010dino svojih akcij v naravi, ohranjena je samo skromna dokumentacija, ki omogo\u010da rekonstrukcijo, vendar rekonstrukcijo omogo\u010da tudi skupini IRWIN. Ali kot razmi\u0161lja Badovin\u010deva v vodi\u010du ob razstavi Od<\/em> Kapitala do kapitala, <\/em>je rekonstrukcija nastala predvsem zato, da bi dosegli ve\u010djo prepoznavnost skupine OHO, ki je bila v osemdesetih \u0161e vedno na obrobju uradne zgodovine. Ob tem je skupina IRWIN preizpra\u0161ala usodo predhodnih avantgard, ki so kljub nasprotujo\u010di dr\u017ei umetni\u0161kim institucijam po dolo\u010denem \u010dasu pristale prav v galerijskem prostoru, kateremu so tako intenzivno nasprotovale.[8]<\/a><\/p>\n Petra Bole<\/em><\/p>\n <\/a>[1]<\/a> Neue Slowenische Kunst<\/em> (ur. Milan Zinai\u0107 in NK), Zagreb: Grafi\u010dki zavod Hrvatske, 1991, str. 139.<\/p>\n <\/a>[2]<\/a> Isto.<\/p>\n <\/a>[3]<\/a> Zdenka Badovinac, IRWIN\u2013oho, Svoji k svojim<\/em>, vodi\u010d po razstavi NSK od Kapitala do kapitala \u2013 dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije<\/em>, Moderna galerija, Ljubljana, 2015, str. 33.<\/p>\n <\/a>[4]<\/a> Povzeto po Alexei Monroe, Pluralni monolit: Laibach in NSK<\/em>, Ljubljana: Maska, 2003<\/p>\n <\/a>[5]<\/a> Povzeto po dokumentu IRWIN \u00bbRetro princip. Princip manipulacije z memorijo vidnega. Potencirani eklekticizem \u2013 plaftorma nacionalne avtenti\u010dnosti\u00ab, 1984, v: Neue Slowenische Kunst<\/em>, isto, str. 111.<\/p>\n <\/a>[6]<\/a> Igor Zabel, besedilo v raz. kat. Svoji k svojim = like to like<\/em>, Mala galerija, Moderna galerija, 2006.<\/p>\n <\/a>[7]<\/a> Isto.<\/p>\n <\/a>[8]<\/a> Zdenka Badovinac, isto, str. 33.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Analiza umetnine z razstave NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst \u2013 dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije 11. 5.\u201316. 8. 2015, Moderna galerija Ljubljana Kustosinja: Zdenka Badovinac Besedilo je del sklopa kritik in analiz nastalih pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107. Ve\u010d \u00bb \u00bbV kulturnem kontekstu sta likovna in zgodovinska raven nelo\u010dljivo povezani. Likovno pomeni organizacijo vidnega […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":8027,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,31,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8023"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8023"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8023\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10202,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8023\/revisions\/10202"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8027"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8023"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8023"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8023"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n
\npovezani. Likovno pomeni organizacijo vidnega sveta po mentalnem
\nklju\u010du. Videz je tisti, ki nosi resnico vseobse\u017enega.\u00ab[1]<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/NSK_0020_foto-Matija-Pavlovec.jpg\" "\\"IRWIN-OHO,")
\nIRWIN-OHO, Svoji k svojim<\/em>; serija \u0161tirih slik (80 x 80 x 13 cm); serija \u0161tirih uokvirjenih fotografij (21 x 30 cm); pismo\/izjava, tehnika\/materiali: krzno, olje, vosek, sitotisk, medeninasta plo\u0161\u010dica; 1985. Foto: Matija Pavlovec, Fotoarhiv Moderne galerije, Ljubljana.
\n
\nProjekt Svoji k svojim<\/em> je skupina IRWIN izvedla leta 1985 in ga prvi\u010d javno predstavila leto kasneje v Cankarjevem domu v Ljubljani. V tem projektu retroaktivno osmi\u0161ljajo formalni radikalizem ene izmed slovenskih povojnih avantgrard \u2013 OHO, ki je od \u0161estdesetih let delovala kot gibanje, potem kot skupina in v za\u010detku sedemdesetih let kot komuna v vasi \u0160empas. Umetni\u0161ko vodilo OHO je bilo preizpra\u0161evanje razmerij med umetnostjo in \u017eivljenjem in skupina je svojo umetni\u0161ko prakso na poljih reizma, procesualne in konceptualne umetnosti usmerjala iz galerijskih prostorov v naravo, v iskanju kozmi\u010dnih vplivov, \u0161tirih magi\u010dnih prasnovi vode, zraka, ognja in zemlje. Ob tem so se umetni\u0161ka dela preobrazila v skladu z na\u010deli njihovih idej,[2]<\/a> kot provokativni neoavantgardni odziv na stanje v takratni umetnosti, kulturi in dru\u017ebi.<\/p>\n
\n