\n11. 5.\u201316. 8. 2015, Moderna galerija Ljubljana
\nKustosinja: Zdenka Badovinac<\/p>\n
Besedilo je del sklopa kritik in analiz nastalih pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107. Ve\u010d \u00bb<\/a><\/p>\n <\/p>\n Po ve\u010dkratnem obisku razstave mi je v spominu najbolj ostal projekt skupine Irwin, ki ga mladi umetnostni zgodovinarji zlahka spregledamo. To so njihovi zgodnji projekti, pri katerih so na stene ali papir risali grafite. Akcije so bile za\u010detek skupnega delovanja petih mladih umetnikov iz likovne akademije v Ljubljani (Marko Kova\u010di\u010d, Du\u0161an Mandi\u010d, Andrej Savski, Borut Vogelnik, Roman Uranjek). Na razstavi so predstavljene \u010drno-bele in barvne fotografije, ki pa so postavljene previsoko, da bi si jih lahko natan\u010dno ogledali, kljub temu pa si lahko pomagamo z dodatnima videoma, ob katerih si jih lahko predstavljamo v tistem \u010dasu in prostoru. Uli\u010dni grafizem takrat pri nas ni bil dovoljen; \u010de se je kje v javnem prostoru pojavil kak grafitni napis, je bil posameznik takoj ozna\u010den za ekscesnega. Tedanja oblast je zatirala to vrsto delovanja, zato so ga morali na nek na\u010din institucionalizirati. To je uspelo skupini Irwin, saj njihovi grafiti niso bili besedni, temve\u010d slikovni. \u00bb\u0160lo je za na\u010din dela in ne ozna\u010devanje stila; umetni\u0161kemu delu so [grafiti projekti] odvzeli tr\u017eni pomen in v ospredje postavili dru\u017ebenega.\u00ab[2]<\/a><\/p>\n Vpetost v prostor je najbolj izra\u017eena v projektu Sv. Urh. Pokoli in mu\u010denja na slovenskem Primorskem in \u0160tajerskem<\/em> (1983), katerega motive so povzeli po knjigi Mu\u010deni\u0161ka pot k svobodi <\/em>(motive iz iste knjige je uporabila \u017ee skupina Laibach leta 1981 v svojem fanzinu).[3]<\/a> Ti grafiti na papirju so prikaz pokolov in mu\u010denja med 2. svetovno vojno. V Disku FV, prizori\u0161\u010du relativne svobode, ki je bilo \u017ee samo po sebi nabito z mo\u010dno energijo, so Irwini ritual mu\u010denja in nasilne prizore povezali s sugestivnim ritualom plesa in obna\u0161anja tamkaj\u0161nje rock in punk mladine.<\/p>\n Za skupino Irwin je zna\u010dilno, da motive izdelujejo po \u017ee obstoje\u010dih podobah, ki jih uporabijo za osnovo svojih del. In ravno to potenciranje neoriginalnosti pri njih postane original. Prav tak je tudi projekt Sem dolgo upal in se bal<\/em> (1984), za katerega so prerisali motive iz pornografskih revij. \u0160e danes bi se nad temi grafiti marsikdo lahko zgra\u017eal, hkrati je bila v Jugoslaviji konec prej\u0161njega stoletja pornografija tudi prepovedana, zato so morali umetniki \u00bbnelegalno\u00ab pridobiti gradivo za svoje umetni\u0161ko delo. Irwini so s temi grafiti prikazali, da je taka predstavitev erotike mo\u017ena le v kontekstu umetnosti. \u017de vnaprej so predvideli tudi uni\u010denje teh podob, ki so jih ljudje trgali iz zidu in na njih pisali, oni pa so \u010dez nalepili nove grafite. In ravno to plastenje, kombinacija prej\u0161njih projektov z novej\u0161imi je \u0161e poglobila pomen oziroma dodala novega (hard core<\/em> erotika, ki se prepleta z motivi mu\u010denja).<\/p>\n V \u00bbkapelici\u00ab na Kersnikovi 4 v Ljubljani, ki je bila takrat \u0161e nenaseljen prostor, so grafite slikali direktno na steno. V projektu Bauhaus<\/em> (1983) so se referirali na to znano nem\u0161ko umetnostno \u0161olo in grafite povezali tudi s predstavami Gledali\u0161\u010da Ane Monro.<\/p>\n Poslikali pa so tudi pisarno \u0160kuca in jo s tem spremenili v popolnoma alternativno (Histerija in njeni retro prijateljici<\/em>, 1984).<\/p>\n Hkrati so se za\u010deli kazati tudi drugi nastavki za nadaljnjo strategijo delovanja skupine, saj so na enem izmed projektov uporabili ruske pravoslavne ikone (Srednjeve\u0161ki mrak<\/em>, 1984), s katerimi so pozneje nadaljevali svojo umetni\u0161ko pot.<\/p>\n Za razumevanje grafitov skupine Irwin je potreben \u0161ir\u0161i kontekst in poznavanje obdobja, v katerem so bili narejeni. Na\u010deloma jih dana\u0161nji obiskovalec lahko gleda le kot estetsko umetni\u0161ko delo, vendar bo zlahka doumel, da imajo grafiti globlji smisel, kot le ugajati o\u010desu opazovalca. V pomo\u010d pri razbiranju pomena mu je lahko razstavljeno besedilo Andreja Savskega in Romana Uranjeka (1983), ki razlo\u017ei namen grafitov in njihovo vpetost v takratno alternativno\/subkulturno sceno ali pa besedilo v Punk problemih<\/em>: \u00bbPri ljubljanski subkulturni produkciji ni \u0161lo za visoko umetnost, ampak jo je z uporabo ustvarjalnih postopkov mno\u017ei\u010dne kulture in uvajanjem ideolo\u0161kih vsebin (seksualna represija, dru\u017ebena kontrola, manipulacija, prepovedani simboli, \u2026) pomensko radikalizirala.\u00ab[4]<\/a><\/p>\n Nina Jesih<\/em><\/p>\n <\/a>[1]<\/a> Takrat poimenovani Rrose Irwin S\u00e9lavy.<\/p>\n <\/a>[2]<\/a> Barbara Bor\u010di\u0107 in Irma Me\u017enari\u010d, video Grafiti \u0161t. 4<\/em>, \u0160kuc-Forum produkcija, 1984.<\/p>\n <\/a>[3]<\/a> Barbara Bor\u010di\u0107, IRWIN, Zgodnji projekti z grafiti, vodi\u010d po razstavi NSK od Kapitala do kapitala<\/em>, Ljubljana 2015, str. 30.<\/p>\n <\/a>[4]<\/a> Marina Gr\u017eini\u0107, Zemira Alajbegovi\u0107, Ljubljanska subkulturna scena, Punk problemi<\/em>, 10\u221211\/XXI, Ljubljana 1983, str. 26.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Analiza umetnin z razstve NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst \u2013 dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije 11. 5.\u201316. 8. 2015, Moderna galerija Ljubljana Kustosinja: Zdenka Badovinac Besedilo je del sklopa kritik in analiz nastalih pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107. Ve\u010d \u00bb IRWIN: zgodnji grafiti projekti. Foto: Dejan Habicht. Fotoarhiv Moderne galerije, Ljubljana. Po ve\u010dkratnem […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":8067,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,31,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8035"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8035"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8035\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10200,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8035\/revisions\/10200"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8067"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8035"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8035"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8035"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/NSK_grafiti_foto-Dejan-Habicht.jpg\" "\\"IRWIN:")
\nIRWIN: zgodnji grafiti projekti. Foto: Dejan Habicht. Fotoarhiv Moderne galerije, Ljubljana.<\/p>\n
\n
\nV za\u010detku osemdesetih let dvajsetega stoletja so nekateri umetniki v Sloveniji\/Jugoslaviji za\u010deli raziskovati obdobja avantgard in se obra\u010dati stran od modernizma. Tudi skupina Irwin[1]<\/a> se je z grafiti projekti odmaknila od institucionalne umetnosti. Grafite so namre\u010d razstavili v Disku FV, \u00bbkapelici\u00ab in \u0160kucu ter si s tem izbrali specifi\u010dno ob\u010dinstvo. Umetnost ima v tak\u0161nih dru\u017ebenih prostorih druga\u010dno funkcijo, kot tista v galeriji: nave\u017ee se na dogodek, ki se v dolo\u010denem prostoru odvija (atmosferski u\u010dinek). S tako izbranimi lokacijami so dosegli \u0161e \u0161tevil\u010dnej\u0161e ob\u010dinstvo ljubljanske alternativne scene in posledi\u010dno tudi ve\u010dji u\u010dinek.<\/p>\n
\n