Ve\u010d \u00bb<\/a><\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/Laibach_Life-is-Life.jpg\" "\\"Laibach,")
<\/p>\n
Pesem \u201cLive Is Life\u201d izvira iz Avstrije, od avstrijske pop-rock skupine Opus. Posneta je bila leta 1984 in hitro postala hit v zahodnem svetu (\u0161t. 1 na evropskih lestvicah v poletju 1985, leto pozneje pa tudi v obeh Amerikah). Pesem naj bi odzvanjala entuziasti\u010dno navezanost skupine na oder in nastopanje v \u017eivo (live<\/em>). Besedilo, polno pomensko mo\u010dnih besed, in enostavna, hitro dojemljiva melodija pa sta razlog, da so jo priredile \u0161tevilne glasbene skupine.
\n
\nSvojo igro ozna\u010devalcev napovejo Laibach \u017ee pri samem poimenovanju in jeziku svoje priredbe pesmi. Ta je leta 1987 namre\u010d pri zalo\u017ebi Mute iz\u0161la na single plo\u0161\u010di kot Life Is Life, z <\/em>angle\u0161kim besedilom. Istega leta je skupina Laibach pri zalo\u017ebi Mute izdala tudi svojo tretjo LP plo\u0161\u010do, imenovano Opus Dei<\/em>, katere dve klju\u010dni skladbi sta ravno Leben heisst Leben<\/em> (nem\u0161ka razli\u010dica omenjene pesmi) in njena orkestrirana verzija, poimenovana Opus Dei<\/em>. Videospot te pesmi je naslovljen Opus Dei<\/em> (Life Is Life<\/em>), v otvoritveni \u0161pici pa pi\u0161e samo Life is Life. Laibach so originalen naslov pesmi skupine Opus \u201cLive Is Life\u201d spremenili v \u201cLife Is Life\u201d) in s tem pomensko preusmerili slavljenje nastopanja v \u017eivo k slavljenju \u017eivljenja v \u017eivo ter mu z dodatnim naslovom Opus Dei dodali bo\u017eanski in triumfalni prizvok. Tudi izvedbeno je verzija skupine Laibach monumentalna: Laibach so znani, veseli odpev \u201cna-na-na-na-na\u201d zamenjali s trobentami in v ozadje postavili zborovsko petje, zaradi \u010desar se pesem \u0161e toliko bolj bere kot atribut, saj spominja na nekak\u0161no himno. Kot zanimivost: hierarhi\u010dna ustanova znotraj cerkve, imenovana Opus Dei, je skupino Laibach zaradi uporabe njihovega imena to\u017eila, vendar to\u017ebo izgubila.<\/p>\nDogajanje v spotu, ki ga je leta 1987 re\u017eiral Daniel Landin, se odvija na notranjih in zunanjih prizori\u0161\u010dih. Zunanja prizori\u0161\u010da prikazujejo slovenski hribovski svet, vidimo lahko Bohinjsko jezero in njegovo okolico ter slap Savica \u2013 \u00a0pri Laibach pogosto uporabljen motiv Alp. Laibach so oble\u010deni v zanje tipi\u010dne uniforme (lovske, po\u0161tarske in voja\u0161ke, ki pa v\u010dasih spominjajo na uniforme totalitaristi\u010dnih re\u017eimov). V videu vidimo tudi jelene, sakralne simbole in absurdne situacije (npr. voda v slapu Savica v dolo\u010denem trenutku te\u010de proti toku). Del spota je posnet tudi v Ukancu, na pokopali\u0161\u010du vojakov, padlih v prvi svetovni vojni. Tu je poleg grobov vidna kapelica, na kateri lahko preberemo napis \u201cPotomci! Ostanite si edini, da zaman na\u0161o nismo kri prelili.\u201d Notranje prizori\u0161\u010de ka\u017ee sceno, uporabljeno za gledali\u0161ko predstavo Fiat gledali\u0161\u010da Rde\u010di pilot.<\/p>\n
Laibach, \u010deprav po svetu poznani predvsem kot uspe\u0161na glasbena skupina, se v tem spotu izka\u017eejo kot umetniki, saj je njihov ne-samo-glasbeni izraz ve\u010d kot o\u010diten in je provokacija nespregledljiv na\u010din izra\u017eanja. Taras Kermauner je leta 1983 v Novi reviji<\/em> o njih napisal: \u201cUmetnost posku\u0161ajo iztrgati iz kle\u0161\u010d, v katere jo je stisnil larpurlartizem, ali iz o\u017eine, v katero jo je zagozdil \u010dustveni intimizem, in jo napraviti spet socialno in morda celo \u2013 \u010deprav \u0161e ne vemo, v kak\u0161nem pomenu \u2013 zgodovinsko: klasi\u010dno, tradicionalno\u201d (Kermauner, 1983). Pri tem delu za \u201ciztrganje\u201d svoje umetnosti uporabijo apropriacijo najrazli\u010dnej\u0161ih simbolov in na ta na\u010din odpirajo vpra\u0161anja o njihovem pomenu v drugem \u010dasu, na druga\u010dnem kraju.<\/p>\nNa tem mestu \u017eelim vzpostaviti povezavo z algoritmi\u010dnim ra\u010dunalni\u0161kih svetom, kjer je razmerje med sintakso in semantiko v\u010dasih \u0161e toliko bolj o\u010ditno. V programskih jezikih, v katerih kodiramo funkcije, oz. programe, ki se bodo izvajali, obstajajo t. i. rezervirane besede. Te stojijo v to\u010dno dolo\u010denem kontekstu za posebne namene, so torej dogovorjeni simboli, ki jih ra\u010dunalnik brez posebne dodatne procesne mo\u010di sprejme in z njimi operira. \u010ce se pravil uporabe ne spo\u0161tuje \u2013 denimo, \u010de uporabimo izbrano rezervirano besedo v napa\u010dnem kontekstu ali pa celo v napa\u010dnem programskem jeziku, pride v algoritmi\u010dnem postopku do motnje oz. do sintakti\u010dne napake (t. i. syntax error<\/em>). Napako nato lahko odpravimo na dva na\u010dina: 1. z natan\u010dnim pregledom celotnega zapisa (\u017ee samo ena napa\u010dno postavljena vejica je lahko razlog za problemati\u010dno kodo) ali pa 2. z zaustavitvijo sistema in ponovnim zagonom (oz. ponovno namestitvijo programske vsebine).<\/p>\nLaibach v navedenem spotu pri gledalcu spodbudijo razmi\u0161ljanje v obeh na\u010dinih: s pomo\u010djo uporabe atributov enega sistema v (napa\u010dnem) kontekstu drugega sistema spodbudijo k analizi njihovega pomena in se med drugim lahko vpra\u0161amo, v kolik\u0161ni meri imamo z njimi opravka racionalno oz. kako spregledan je njihov vpliv na na\u0161e miselne tokove in na\u010dine izra\u017eanja. Katere ideje izra\u017eajo sami na sebi, kak\u0161en je njihov namen v dolo\u010denem kontekstu in na kak\u0161en na\u010din lahko delujejo oziroma ne in zakaj ne znotraj drugega konteksta? Drugi na\u010din, premi\u0161ljevanje o zaustavitvi in ponovnem zagonu sistema, se pri gledalcu lahko zgodi ob zavedanju, da se je ravno v letih nastanka priredbe in spota dejansko dogajal prehod iz enega dru\u017ebenega sistema v drugega. In vpra\u0161anje je, v kolik\u0161ni meri smo atribute (oz. rezervirane besede) samo zamenjali, kateri so ostali in \u0161e vedno delujejo tudi v novem sistemu, kateri pa so postali neza\u017eeleni, morda ravno zato, ker na\u0161e kolektivno nezavedno \u0161e vedno ni razre\u0161ilo vpra\u0161anja o njihovem pomenu v prej\u0161njem sistemu.<\/p>\n
V letih 1983\u20131987, ko je bila uporaba imena Laibach v Jugoslaviji prepovedana, bi lahko morda govorili celo o tem, da so bili Laibach sami atribut (dogovorjen znak) za motnjo znotraj dru\u017ebenega sistema, saj so, \u010de se nave\u017eem na Tarasa Kermaunerja, z ustvarjanjem motenj odpirali tudi pomembna vpra\u0161anja o sistemu in smernicah znotraj polja umetnosti.<\/p>\n
Zala Kurin\u010di\u010d<\/em><\/p>\n
\nViri in literatura:
\nTaras Kermauner (1983). X + (-) 11 = ?. Nova Revija. Letnik II, \u0161t, 13-14, str. 1473.
\nSpletna stran Opus Dei, ogledana 12. 6. 2015 na naslovu http:\/\/si.opusdei.org\/sl-si\/faq\/#kaj-je-opus-dei<\/a>
\nWikipedia: gesla: Opus Dei, Laibach, Live Is Life, Opus.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Analiza umetnine z razstave NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst \u2013 dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije 11. 5.\u201316. 8. 2015, Moderna galerija Ljubljana Kustosinja: Zdenka Badovinac Besedilo je del sklopa kritik in analiz nastalih pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107. Ve\u010d \u00bb Pesem \u201cLive Is Life\u201d izvira iz Avstrije, od avstrijske pop-rock skupine Opus. Posneta je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":8045,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,31,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8044"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8044"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8044\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9197,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8044\/revisions\/9197"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8045"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8044"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8044"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8044"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}