\n11. 5.\u201316. 8. 2015, Moderna galerija Ljubljana
\nKustosinja: Zdenka Badovinac<\/p>\n
Besedilo je del sklopa kritik in analiz nastalih pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107. Ve\u010d \u00bb<\/a><\/p>\n <\/p>\n Smrt za smrt<\/em> je slika skupine IRWIN, ki je del \u0161e danes trajajo\u010dega projekta ali serije slik Was ist Kunst <\/em>(1984 – ). Slika se v seriji pojavlja\/razstavlja neozna\u010dena<\/em> (nenaslovljena in brez imena umetnika, ki jo je naslikal), kar ji daje mero anonimnosti, s katero se krepi kontinuiteta celotne serije. Kar preostane je le medeninasta plo\u0161\u010dica, ki je del same slike in ki sledi modelu ozna\u010devanja klasi\u010dnih (tudi modernih) slik, kjer je naveden avtor (skupina IRWIN) in motiv (skupina Laibach). Irwinov pristop k slikarstvu (kolektivno slikarstvo kot nenehno posnemanje motiva med samimi \u010dlani skupine) privede na plan diktat motiva<\/em>. Umetniki se s ponavljanjem (\u201cKolektiv ima mo\u017enost, da s ponovitvami istega motiva izrazi razliko.\u201d \u2013 Neue Slowenische Kunst<\/em>, 1991, str. 131) postavijo v vlogo kronista<\/em> (\u201cSlikar je bil vedno kronist. Poklican, da je govoril o stvareh, ki jih je najbolj poznal.\u201d \u2013 isto), ki privaja na plan neizgovorjena dejstva dru\u017ebene (beri ideolo\u0161ke<\/em>) stvarnosti.<\/p>\n V primeru slike Smrt za smrt<\/em> gre tako za privzemanje (ponavljanje) Laibachovih motivov[1]<\/a> kot so (Malevi\u010dev) rde\u010di kri\u017e<\/em>, \u017eaga <\/em>ter trnov venec<\/em>, kar se odra\u017ea tudi na ravni samega naslova (saj gre za privzemanje naslova Laibachove pesmi Smrt za smrt\u00a0 – <\/em>glej Nova revija<\/em>, 1983 (\u0161t. 13-14), str. 1463) kot tudi na ravni podpisa (na medeninasti plo\u0161\u010dici je poleg imena IRWIN kot motiv vgravirano tudi ime Laibach).<\/p>\n Motiv trnovega venca <\/em>nagovarja fenomen mu\u010deni\u0161tva, kot ga lahko prepoznamo v upodobitvah Kristusa, predvsem pa Laibachov fanzin, v katerem se trnova krona pojavlja kot referenca na Franca Fakina, fa\u0161isti\u010dno \u017ertev v Trbovljah, ki je za tamkaj\u0161nje delavce postal simbol boja proti fa\u0161izmu (po Bor\u010di\u0107, 2013, str. 125). Vanj je postavljen Malevi\u010dev rde\u010di kri\u017e<\/em>, s katerim je nagovorjena ruska avantgarda, oba pa sta postavljena na stran iz knjige nem\u0161kega jezika, ki slu\u017ei kot referenca na mo\u010dan germanski kulturnopoliti\u010dni vpliv, s \u010dimer je naposled izpostavljen eklekticizem nacionalne kulture. Tej strani je sopostavljena stran z \u017eago<\/em>, ki pu\u0161\u010da na papirju iz\u017egane sledi in kot taka nagovarja delavski razred oziroma natan\u010dneje samo delavsko gibanje, katerega za\u010detek lahko postavimo v Trbovlje (prav tako pogost Laibach\/IRWIN motiv), ki pa je v osemdesetih letih le \u0161e izginjajo\u010da sled \u2013 toda sled, ki jo IRWIN ravno zavoljo izginevanja delavskega gibanja kot tudi zaradi vedno bolj dezorientiranega socialisti\u010dnega sistema toliko bolj zatrdi.<\/p>\n Pri tem je klju\u010den tudi sam okvir. Ne le, da je tekstura povzeta po Bati\u010devih kipih in da jo lahko beremo tudi kot ponoven citat Laibacha (njegova velikost, robustnost in videz kovine, oglja ali prsti \u2013 sicer zna\u010dilna za vse okvirje slik serije Was ist Kunst<\/em> \u2013 posnema Laibachovo rabo umetnosti nekonvencionalnih materialov: materialov delavcev in \u0161e pomembneje materialov trboveljske industrialne grudi), temve\u010d se s svojo velikostjo hkrati \u017ee zoperstavlja ideji, da slika v razstavnem prostoru tipa ‘bele kocke’ ve\u010d ne potrebuje okvirja. Delavski ali industrijski videz okvirjev namre\u010d predstavlja vdor dru\u017ebenega[2]<\/a> v abstrakten, bel razstavni prostor oziroma \u0161e natan\u010dneje razkritje njegove vselej\u0161ne prisotnosti v tem prostoru (tj. razkritje ideolo\u0161ke zaznamovanosti na videz nevtralne umetnostne institucije).[3]<\/a><\/p>\n IRWIN z delom Smrt za smrt<\/em> kronira delovanje Laibacha, ponavlja njegove motive, tako da bi skupaj z ostalimi deli serije na plan privedel razlike v motivu: njegove skrite permutacije. Tovrstna dejavnost pa ne zadeva le Laibacha samega, temve\u010d s tem, ko ta posnema razli\u010dne ideolo\u0161ke aparate (se z njimi, slede\u010d \u017di\u017ekovim besedam, nadidentificira<\/em>) in so njegovi motivi \u017ee motivi ideologije, tudi dru\u017ebo kot tako.<\/p>\n Domen Ograjen\u0161ek<\/em><\/p>\n Literatura: <\/a>[1]<\/a> Tovrsten izbor motiva je sicer prisoten tudi pri nekaterih drugih slikah serije, kjer se pojavljajo motivi sejalca, jelena, kavne skodelice, bobnar\u010dka <\/em>in metalca<\/em>.<\/p>\n <\/a>[2]<\/a> Tudi danes \u2018delavstvo\u2019 le redkokdaj prejme svoje mesto v lokalnih razstavnih prostorih, saj je njihov vstop vezan na razne dokumentaristi\u010dne strategije\/prakse, ki slu\u017eijo kve\u010djemu kot voajeristi\u010dno, \u010de \u017ee ne spektakelsko gradivo, ki pa samo \u2018delavstvo\u2019 pu\u0161\u010da na njihovem \u2018delovnem mestu\u2019. Se pravi, afirmira problemati\u010dno pojmovno implikacijo, ki \u017ee na nominalni ravni ve\u017ee delavstvo na razstavnemu prostoru tuj, zunanji in umazan \u2018delovni prostor\u2019, medtem ko njegove lastne delavske plati (tj. vso dinami\u010dno delovno silo, ki jo lokalne umetnostne institucije pu\u0161\u010dajo skrito, nenavedeno in nagovorjeno kve\u010djemu z abstraktno kategorijo \u2018institucionalnega okvirja<\/em>\u2019) ne nagovarja.<\/p>\n <\/a>[3]<\/a> Podobno simbolno vlogo izpolnjujejo tudi lovske trofeje, ki so pogost element serije Was ist Kunst<\/em>. Te s svojo prisotnostjo med deli izpostavljajo trofejsko naravo same umetnosti oziroma umetni\u0161kih delih \u2013 njihovo vlogo statusnega simbola.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Analiza umetnine z razstave NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst \u2013 dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije 11. 5.\u201316. 8. 2015, Moderna galerija Ljubljana Kustosinja: Zdenka Badovinac Besedilo je del sklopa kritik in analiz nastalih pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107. Ve\u010d \u00bb IRWIN, Smrt za smrt, 52 x 69 cm, 1987 (iz Neue Slowenische Kunst) […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":8050,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,31,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8048"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8048"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8048\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10205,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8048\/revisions\/10205"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8050"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8048"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8048"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8048"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/Irwin_Smrt-za-smrt.jpg\" "\\"IRWIN,")
\nIRWIN, Smrt za smrt<\/em>, 52 x 69 cm, 1987 (iz Neue Slowenische Kunst<\/em>)<\/p>\n
\n
\nKolikor je serija Was ist Kunst<\/em> na razstavi (v na\u0161em primeru na razstavi NSK od Kapitala do kapitala \u2013 dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije<\/em>) predstavljena le z izborom posameznih del \u2013 pri \u010demer je treba opozoriti, da sam izbor verjetno ni nameren ali premi\u0161ljen, temve\u010d kve\u010djemu prepu\u0161\u010den mo\u017enosti dostopa do raznih zbirateljev in predvsem njihovi privolitvi \u2013, kolikor je torej serija na sami materialni ravni vselej predstavljena kot fragment, se zdi prisotnost ali odsotnost posameznega dela na razstavi precej nepomembna, saj dela tudi v primeru odsotnosti predstavljajo ‘virtualno’ podstat celotne serije. Od tod tudi izbor dela Smrt za smrt <\/em>za pri\u010dujo\u010do analizo, ki na sami razstavi NSK od Kapitala do kapitala <\/em>sicer ni prisotno.<\/p>\n
\n
\nBor\u010di\u0107, Barbara, 2013. Celostna umetnina Laibach. Fragmentarni pogled<\/em>. Ljubljana: Zalo\u017eba *\/cf.
\nLaibach Kunst (ur. D. Knez; I. Novak), 1983. Totalitarizem \u2013 akcije v imenu ideje. V: Nova revija<\/em> (Letnik II, \u0161t. 13 \u2013 14). Ljubljana.
\nNeue Slowenische Kunst <\/em>(ur. Milan Zinai\u0107 in NK), 1991. Zagreb: Grafi\u010dki zavod Hrvatske.<\/p>\n