Ve\u010d \u00bb<\/a><\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/Narobe-obrnjeno-ne-tako-bela-kocka_foto-matevz-paternoster.jpg\" "\\"Narobe")
\nFoto: Matev\u017e Paternoster, fotoarhiv MGML<\/p>\n
<\/p>\n
Septembra 2015 se je v Mestni galeriji odprla \u0161e ena izmed razstav, ki si za svojo nalogo zastavljajo raz\u0161iritev in osvetlitev nekaterih institucionalno pogojenih nasprotij umetni\u0161kih manifestacij. Omenjeno bi lahko ozna\u010dili kot cilje razstave z naslovom \u00a0Narobe obrnjeno \u2013 ne tako bela kocka, kustosinj Alenke Gregori\u010d in Suzane Milevske. Osvetlitev se nana\u0161a na spreminjajo\u010da se razmerja med umetniki in produkcijsko-razstavljalnimi politikami, raz\u0161iritev pa na razmislek o njihovih alternativah. \u00a0Zajema umetni\u0161ke prakse v \u010dasu dru\u017ebenopoliti\u010dnega \u00a0(pred)trazicijskega obdobja iz jugovzhodne in srednje Evrope, teoreti\u010dno osnovo institucionalizacije umetnosti pa ji ponuja zahodnoevropski umetnostni sistem.
\n
\nPostavitev razstave naklju\u010dnemu obiskovalcu vna\u0161a kaj malo dvoma. Razumljivi dokumentaciji raznovrstnih akcij, intervencij, vzporednih samoinstitucionalizacij in razvijanja lastnih strate\u0161kih poti ne moremo oporekati.\u00a0 Jasno pripisana besedila v korespondenci z vizualnim materialom z lahkoto zadenejo bistvo posameznega projekta, kak\u0161no poved pa namenijo tudi \u0161ir\u0161im dru\u017ebenopoliti\u010dnim okoli\u0161\u010dinam. Umetni\u0161ko izra\u017eeno institucionalno kritiko, ki jo naslavlja razstava, razvijali pa so jo posamezni avtorji ali kolektivi, zato najverjetneje zazna tudi umetnostno manj izobra\u017eeni obiskovalec. Na\u0161tejmo le nekaj\u00a0 najbolj ilustrativnih primerov: Goran Trbuljak \u00bbstar in ple\u0161ast i\u0161\u010de galerijo\u00ab, Dalibor Martinis je v zagreb\u0161ki Galeriji Karas dosegel, da so bila dela obrnjena na skupinski razstavi z licem obrnjena proti steni ali prekrita, Vlasta Delimar se je za tri mesece preselila v muzej, Ivan Moudov pa je vabil na otvoritev umetnostnega muzeja, ki ga ni bilo.<\/p>\n
Nekoliko te\u017eja je absorbcija konceptualno zastavljenih umetni\u0161kih praks, ki \u017ee v svoji osnovi operirajo s pomo\u010djo dalj\u0161ega besednega zapisa. Tu bi se bilo smiselno omejiti na posamezne sekvence oziroma primere primerov. Ve\u010d pozornosti pa predpostavlja tudi poskus podrobnega seciranja in lastnega grupiranja razstavljenega materiala. V ve\u010dini se namre\u010d v prehodnih sobah znajde prikaz pribli\u017eno treh del razli\u010dnih avtorjev, ki pa jih komunikacijski vidik razstave na idejni ravni ne naslavlja ali opomeni z navajanjem skupnih zna\u010dilnosti. Sama sem izbrskala naslednje povezovalne sklope: utopi\u010dni poskus izstopa iz sistema in ignoranca; nadidentifikacija in parazitiranje; politika in hierarhija; samoinstitucionalizacija; trg; inverzija diskurza v filozofijo itd.<\/p>\n
Eden izmed tak\u0161nih primerov je tudi soba z deli, ki ustaljene prakse prekinjajo z gesto upora. V njej najdemo dokumentacijo projektov Tadeja Poga\u010darja (Petnajst do dveh), Daliborja Martinisa (Stavka umetnikov), Gorana \u0110or\u0111evi\u0107a (Mednarodna stavka umetnikov) in Azre Ak\u0161amija (CultureShutdown). Kot je na razstavi prikazano, Poga\u010dar razstavno zasnovo novih pridobitev Moderne galerije preoblikuje po modelu \u010dakalnice javne institucije, katerega uslu\u017ebenci (zgolj) \u010dakajo na uro zaklju\u010denega delavnika. Ker se kritika negibkega galerijskega sistema s stopnjevanjem nezadovoljstva lahko razvije tudi v radikalnej\u0161o, pa je Poga\u010darjev poseg na ravni koncepta povezljiv s stavko umetnikov, ki jo je, na primer, organiziral Martinis.<\/p>\n
Konceptualno izrazito neugla\u0161ena se zdi tako imenovana\u00a0 Za\u010dasna \u0161tudijska soba, ki se pojavi prva v nizu manj\u0161ih razstavnih\u00a0 prostorov. Kot je zapisano v katalogu razstave, naj bi bila \u00bbraziskovalni arhiv raznovrstnih umetni\u0161kih del in projektov \/\u2026\/\u00ab, kar pa ni razvidno. Omenjena soba ne ponuja neposredne intervencije ali vidnej\u0161ega doprinosa obiskovalca niti ni zasnovana kot nekak\u0161en \u0161tudijski laboratorij kustosinj. V njej se v \u010dasu razstave zgo\u0161\u010duje \u0161tevilo izbrskanih publikacij (na temo institucionalne kritike), vendar je polica, namenjena tovrstnemu gradivu, razmeroma neizpostavljena. Ker v Mestni galeriji dejanske \u0161tudijske sobe trenutno (\u0161e) ni,\u00a0 pa je samokriti\u010dno na tovrstno ironijo imena sobe morda pomislila tudi vodja galerije in sokustosinja razstavnega projekta A. Gregori\u010d.<\/p>\n
Prav znanje in vednost kustosinj A. Gregori\u010d in S. Milevske sta tista, ki ponujata razstavo, bogato s \u0161tevilnimi primeri instutucionalne kritike. Nekateri avtorji vzhodnoevropskega porekla so kot odgovor na prevladujo\u010d umetnostni sistem z vsemi njegovimi \u010dleni in zunanjimi vplivi politike svoja dela zasnovali \u017ee v sedemdesetih letih 20. stoletja, druga dela pa izhajajo iz zadnjega desetletja novega tiso\u010dletja. Ob pogledu na zasnovo razstave se sicer zdi, da kronolo\u0161ka razporeditev ni bistvena, okoli\u0161\u010dine kulturno-politi\u010dnih specifik posameznih dr\u017eav, od koder izvirajo posamezni avtorji, pa naj bi bile \u2012 sklepam \u2012 po mnenju kustosinj obiskovalcu vsaj splo\u0161no znane. To pa so \u017ee novi parametri, ki jih razstava predvideva predvsem v svojem diskurzivnem dodatku: dvodnevnemu simpoziju. Trenutno prevladuje zgolj dokumentacija posameznih primerov, nehermeti\u010dno povzetih v kraj\u0161ih tekstih.\u00a0 Splo\u0161nemu ob\u010dinstvu zato verjetno manjka tudi pojasnilo o vlogi dr\u017eavnih kulturnih politik in generiranju umetni\u0161kih alternativ, ki so postale vzori.<\/p>\n
Nekoliko zmeden je zato lahko \u017ee kritik mlaj\u0161e generacije. Institucionalna kritika se namre\u010d glede na logi\u010dno sklepanje nana\u0161a na \u017ee vzpostavljene institucionalne mehanizme. Obiskovalci, rojeni ob oziroma po koncu Jugoslavije pa so, mimo ob\u010dasnih skokov v dr\u017eave s tr\u017eno naravnanim umetnostim sistemom, pri\u010da zgolj specifikam jugovzhodnih produkcijsko -podpornih praks. Te pa \u0161e vedno i\u0161\u010dejo \u0161tevilne izbolj\u0161ave, tudi v povezovanju z Zahodom, hkrati pa posku\u0161ajo premostiti tudi vrednotenje na podlagi predpostavljenih dihotomij (Vzhod vs. Zahod, kapitalizem vs. socializem, slab\u0161e vs. bolj\u0161e itd).<\/p>\n
Tega vidika razstava neposredno ne poudarja, mlaj\u0161e generacije strokovne publike pa to le s te\u017eavo razberejo kar same. Jasno jim je, da umetniki Zahoda kljub lastni kriti\u0161ki noti brez vsakovrstne institucionalne podpore le s te\u017eavo postanejo del aktualne kanonizacije, zato predstavitev posameznih kriti\u010dnih projektov znotraj t.i. galerijske \u00bbbele kocke\u00ab ne naleti na pretirano \u010dudenje. Specifika tokratne razstave pa je tudi prikaz umetni\u0161kega naslavljanja \u00a0druga\u010dne dru\u017ebeno politi\u010dne realnosti, zato je institucionalna kritika umetnikov Jugoslavije svojevrstna. To je kritika ideolo\u0161ke cenzure, omejevanja svobode izra\u017eanja, ter ote\u017eevanja spletanja stikov s tujino. Pa tudi kritika neobstoje\u010dih galerijskih podpornikov, ki so ga pretekle generacije z generiranjem lastne mre\u017ee posku\u0161ale premostiti z lastnimi mo\u010dmi.<\/p>\n
Antagonisti z alternative so postali protagonisti institucionalizirane umetnostne scene, s \u010dimer pa pravzaprav ni ni\u010d narobe, le premalo je izra\u017eeno na razstavi. Ob tej se mi poraja tudi naslednje vpra\u0161anje: ali posttranzicijski dobi vzpostavljanja dr\u017eavnih umetnostnih institucij prav ta \u010das sledi tudi vsesplo\u0161en vzhodnoevropski poskus historizacije umetni\u0161kih praks in akterjev znotraj imenovanega geopoliti\u010dnega zemljevida? Pri\u010da smo namre\u010d vsakovrstnim diskusijam, razstavam in reziden\u010dnim projektom, ki vse prej kot sodobne prakse naslavljajo vpra\u0161anje javnih spomenikov, jugoslovanske umetnostne avtonomije ter koleracijo in korespondence med Vzhodom in Zahodom. Da preteklost postaja predmet sedanjosti, nam bi moralo biti jasno tudi tokrat.<\/p>\n
Katarina Stopar<\/em><\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kritika razstave Narobe obrnjeno – ne tako bela kocka, Mestna galerija, Ljubljana 24. 9.\u201322. 11. 2015 Kuratorki: Alenka Gregori\u010d in Suzana Milevska Besedilo je del sklopa kritik in analiz nastalih pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107. Ve\u010d \u00bb Foto: Matev\u017e Paternoster, fotoarhiv MGML Septembra 2015 se je v Mestni galeriji odprla \u0161e ena izmed razstav, ki […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":8285,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,31,7],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8284"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8284"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8284\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9191,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8284\/revisions\/9191"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8285"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8284"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8284"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8284"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}