Ve\u010d \u00bb<\/a><\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/Narobe-obrnjeno-ne-tako-bela-kocka_foto-matevz-paternoster2.jpg\" "\\"Narobe")
\nFoto: Matev\u017e Paternoster, fotoarhiv MGML<\/p>\n
<\/p>\n
No, morda nekoliko pretiravam. Pogosto se spra\u0161ujem, ali sem redka med tistimi, ki jim je pomemben vizualen preboj, ko vstopijo v razstavni prostor oziroma jih na drug na\u010din pritegnejo elementi, povezani z razstavo ali s prireditvijo.<\/p>\n
<\/p>\n
V \u010dasu vpetosti v sodobne na\u010dine funkcioniranja na ravni slu\u017eba, dru\u017eina, obveznosti, nekaj enot prostega \u010dasa … se obna\u0161am\/o kot razvajeni otroci, ki \u017eelijo vse takoj in zdaj in niso pripravljeni posvetiti pretiranega napora, da bi sami pri\u0161li do spoznanj. Morda lahko ponazorim s primerjavo s prihodom v trgovino. Izdelki morajo biti prese\u017eni, ekskluzivni …, povabiti nas morajo \u017ee s prve stopnice ob vhodu ali iz izlo\u017ebe. Prepri\u010dati nas morajo ob individualnem nagovoru, ko odstiramo plast za plastjo tkanine, ki se bo v naslednjem hipu ovila okoli nas v ravno prav osvetljeni garderobi. \u00bbKupili\u00ab jih bomo. Pardon, \u00bbkupili\u00ab NAS bodo. V trenutku negotovosti je pomembna komunikacija z osebjem ali informacijami, ki nam jih \u00bbtrgovina\u00ab ponudi. Ni\u010d vsiljivo, ravno pri roki, pisano nam na ko\u017eo, prav tisto, o \u010demer smo se spra\u0161evali, ne preve\u010d poglobljeno …, \u00a0pa tudi ne premalo. Ravno prav. Ob hkratnem zavedanju, da so morda obla\u010dila, ki le\u017eerno visijo na obe\u0161alih in le niso stopila v komunikacijo z nami v pravem trenutku ali z ustrezno valovno dol\u017eino, morda tista prava, kot ulita, ki bi poudarila na\u0161o osebnost ali jo prikazala v magi\u010dni podobi … A \u017eal, trenutek je izgubljen, \u010darovnija se ni zgodila.<\/p>\n
Narobe obrnjeno \u2013 ne tako bela kocka je ve\u010dleten raziskovalni in kuratorski interdisciplinarni projekt, ki sta ga zasnovali Alenka Gregori\u010d, umetni\u0161ka vodja Mestne galerije Ljubljana in KC Toba\u010dna 001 (MGML), in Suzana Milevska, v Makedoniji \u017eive\u010da neodvisna kustosinja in umetnostna teoreti\u010darka. Avtorici navajata, da v projektu sku\u0161ata analizirati obstoje\u010de teoreti\u010dne in kriti\u010dne umetnostne prakse, ki se jih lotevajo srednje- in vzhodnoevropski umetniki, umetni\u0161ke skupine, raziskovalci in institucije, ki se osredoto\u010dajo na kritiko aktualnih modelov institucij in njihovih programov ter na delovne pogoje v umetni\u0161ki produkciji. Razstava v Mestni galeriji Ljubljana, s katero kuratorici Suzana Milevska in Alenka Gregori\u010d raziskujeta institucionalno kritiko v Srednji in Vzhodni Evropi, je obse\u017ena, pregledna, zahtevna, odli\u010dna. Odli\u010dna zato, ker nas je po njej popeljala Alenka Gregori\u010d, umetni\u0161ka vodja galerije, in nam odstrla vsebine, poglede, koncepte, uvide. Opravila je delo namesto nas, in to odli\u010dno. Odmikala je plast za plastjo, kot bi obra\u010dala liste v knjigi, da bi nas popeljala do razpleta zgodbe. In zgodb je bilo veliko. Razumljivih, povezanih, takih, ki so prehajale iz ene v drugo: logi\u010dno, pregledno, dopolnjujo\u010de. Ob koncu smo imeli ob\u010dutek, da smo bili tudi mi del njih v svojem spoznanju. Vrtel se je film nekega obdobja preteklosti in z njim povezanih kontekstov. Prijetno, spoznavno in didakti\u010dno.<\/p>\n
Ni dvoma, da razstava postavlja vpra\u0161anja (in v naslednjem zamahu ponuja odgovore), ki sta si jih avtorici postavljali in na katere nas opozarjata: \u00bbKako so institucije vseh vrst \u2013 javne, zasebne, tiste, ki jih vodijo umetniki, in umetni\u0161ke iniciative \u2013 vplivale druga na drugo ali se celo vzajemno spreminjale v \u010dasu tranzicije iz centraliziranega v tr\u017eno gospodarstvo in koliko so vplivali na oblikovanje zahtev po institucionalni odgovornosti umetniki in umetni\u0161ki projekti s svojimi pozivi k spremembam?\u00ab Vpra\u0161anja, ki so bila aktualna pred desetimi, dvajsetimi, tridesetimi leti in so aktualna tudi danes. Nekoliko so se razlikovali prijemi umetnikov takrat in sedaj ter njihove prakse. Pogosto pa tudi to ne dr\u017ei in se naglo u\u0161teje\u0161, ko posku\u0161a\u0161 opredeliti \u010das nastanka posameznega umetni\u0161kega dela.<\/p>\n
Na galerijo kot institucijo pomislimo, ko vstopimo skozi njena vrata. \u00bbVrata zbli\u017eujejo ali razdru\u017eujejo, so simbolni in prostorski, odprti in zaprti prehodi, mejniki med nami in drugimi, med na\u0161im in tujim,\u00a0med dvema stanjema, dvema svetovoma, med znanim in neznanim, med svetlobo in temo, bogastvom in rev\u0161\u010dino, med posvetnim in svetim,\u00ab navaja mag. Polona Sketelj ob razstavi Vrata<\/em> v Slovenskem etnografskem muzeju. Ko stopimo skozi vrata in vstopimo v prostore kulturnih institucij, dobi vsebina druga\u010den status in na\u0161 pogled novo dimenzijo.<\/p>\nV nadaljevanju se bom oddaljila od vpra\u0161anj, ki sta si jih postavljali avtorici, in se osredoto\u010dila na nekatera povsem druga, ki so mi prekri\u017eala pot ob ogledu razstave. Vpra\u0161anja sicer povezujem z razstavo v Mestni galeriji Ljubljana, a hkrati ugotavljam, da se uporabna tudi \u0161ir\u0161e. Ob drugih razstavah, projektih, performansih … Spra\u0161ujem se namre\u010d, kako bi potekal moj ogled, \u010de bi se odpravila na razstavo takrat, ko je galerija prazna in ne bi bilo roke, ki bi te vodila in usmerjala. Ali bi si jo ogledala v celoti? Bi vztrajala do zgornjega nadstropja? Bi jo razumela? Koliko bi jo razumela?<\/p>\n
Pregledna razstava je obse\u017eno zasnovana. Azra Ak\u0161amija, Luchezar Boyadjiev, Yane Calovski & Hristina Ivanoska, Nemanja Cvijanovi\u0107, Vlasta Delimar, Goran \u0110or\u0111evi\u0107, Stano Filko, Andreas Fogarasi, Liljana Gjuzelova & Sa\u0161o Stanojkovi\u045c, Jusuf Had\u017eifejzovi\u0107, Flaka Haliti, Albert Heta, IRWIN, Sanja Ivekovi\u0107, Dalibor Martinis, Ivan Moudov, Ilona N\u00e9meth, Vesna Pavlovi\u0107, Dan Perjovschi, Lia\u00a0Perjovschi, Tadej Poga\u010dar, Slaven Tolj, Goran Trbuljak, Dragoljub Ra\u0161a Todosijevi\u0107, Jugoslovenska dokumeta, Podroom, ArtLeaks, L. Logar,\u00a0T\u00e1mas St. Auby,\u00a0Miklosz Erdely & Indigo Group in Artpool so sodelujo\u010di avtorji. \u0160tevil\u010dnost umetnikov in raznolikost njihovih poetik, mno\u017eica tehnik in medijev, razgibanost in pogojenost razstavnega prostora so tisti, ki narekujejo zahtevnost vsebin in diktirajo tempo obiskovalca. Prijazno vodstvo je preglasilo moje be\u017ene vtise zmedenosti ob pogledu na postavitve del, ob katerih sem morala podatke iskati in jih nato posku\u0161ati razumeti. Ob naslednjem koraku sem razmi\u0161ljala, ali je pomembna smer ogleda, ali eno delo komunicira z drugimi, ali bi morala o delu imeti kaj predznanja, morda \u0161ir\u0161ega uvida \u2026 Vem, ponovno moram zopet na ogled. Tokrat sama.<\/p>\n
Vedno znova pa se spra\u0161ujem, kak\u0161en je \u00bbpravi\u00ab pristop ob ogledu razstave. Izbrati vodstvo ali se podati na ogled sama? Kak\u0161no naj bo napotilo tistim, ki si nameravajo ogledati razstavo? Verjetno je smiselno razmisliti tudi o tem, kak\u0161no naj bo zaporedje izbire pri vodstvu in samostojnem ogledu. V prvem primeru dobimo \u00bbzgodbo\u00ab na pladnju, a smo ob tem prikraj\u0161ani za neobremenjen pristop. Ob mno\u017eici podatkov, ki pojasnjujejo predstavitev, se porodi povsem drugo izhodi\u0161\u010de za obiskovalca. Po drugi strani nas lahko neobremenjen pristop v primeru, da se odlo\u010dimo za samostojni ogled, morda prikraj\u0161a za razumevanje, do katerega na ta na\u010din ne pridemo. \u010ce citiram Barbaro Bor\u010di\u010d, mentorico seminarja: \u00bbAli je pripoved z vodstva edina mogo\u010da? Ali morda tako elaborirana pripoved ne dopu\u0161\u010da druga\u010dnega pogleda? Ali potemtakem onemogo\u010da kriti\u010den pogled? Ali pa je kriti\u010den pogled mogo\u010d \u0161ele, ko se dobro seznanimo s tematiko, posami\u010dnimi deli, povezavami med njimi …\u00ab Kolikor vpra\u0161anj, toliko razli\u010dnih odgovorov. In ker je umetnost kompleksen pojem in je povezana z vso kompleksnostjo posameznikov, ki jo u\u017eivajo in u\u017eijejo, je zadeva toliko bolj zapletena. Ob koncu naj se ponovno vrnem k temi, ki me je nagovorila \u017ee na za\u010detku. Pri postavitvi preglednih razstav z obilico dokumentarnega gradiva pogre\u0161am vizualne prese\u017eke. Vizualne nagovore v prvi vrsti …, tiste, ki me bodo vzpodbudili, da prestopim prag galerije oz. nadaljujem ogled razstave. Ko bo \u00bbrazmerje\u00ab vzpostavljeno, pa pri\u010dakujem dialog, ki me bo vodil. Lahko je to postavitev, zgodba, navdih, vonj ali zvok, nekaj, kar me bo\u00a0 popolnoma prepri\u010dalo.<\/p>\n
Mojca Sfiligoj<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kritika razstave Narobe obrnjeno – ne tako bela kocka, Mestna galerija, Ljubljana 24. 9.\u201322. 11. 2015 Kuratorki: Alenka Gregori\u010d in Suzana Milevska Besedilo je del sklopa kritik in analiz nastalih pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107. Ve\u010d \u00bb Foto: Matev\u017e Paternoster, fotoarhiv MGML No, morda nekoliko pretiravam. Pogosto se spra\u0161ujem, ali sem redka med tistimi, ki […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":8290,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,31,7],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8289"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8289"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8289\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9190,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8289\/revisions\/9190"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8290"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8289"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8289"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8289"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}