\n24. 9.\u201322. 11. 2015
\nKuratorki: Alenka Gregori\u010d in Suzana Milevska<\/p>\n
Besedilo je del sklopa kritik in analiz nastalih pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107. Ve\u010d \u00bb<\/a><\/p>\n V Mestni galeriji je predstavljen projekt Narobe obrnjeno \u2013 ne tako bela kocka<\/em>, ki sku\u0161a analizirati obstoje\u010de teoreti\u010dne in kriti\u010dne umetnostne prakse. Razstavo, ki je postavljena v dveh nadstropjih, sem si ogledala sama, brez vodstva. Tega sem se lotila tako, da sem se postavila pred posami\u010dna dela in jih skozi lastna vpra\u0161anja sku\u0161ala analizirati. Ta na\u010din mi vedno pomaga priti do bolj\u0161ega razumevanja predstavljenih umetnin, poleg tega pa se skozi\u00a0 proces opazovanja veliko nau\u010dim o samih umetni\u0161kih delih in avtorju.<\/p>\n <\/p>\n \u017de ob samem naslovu razstave sem morala poglobljeno razmi\u0161ljati, da sem doumela, kaj pravzaprav reprezentira. Postavitev v prostoru je podobna ostalim razstavam, ki so bile v Mestni galeriji, saj sam prostor dolo\u010duje, kje se morajo postaviti umetni\u0161ki artefakti. Trenutno so dodane le pregradne stene v dveh najve\u010djih prostorih, mimo katerih obiskovalec kro\u017ei kot po labirintu, da si lahko ogleda razstavljena dela. To seveda zmoti pravo \u00bbbelo kocko\u00ab, idealno okolje razstavnega prostora iz \u010dasa modernizma, ki mora biti popolnoma nevtralno, z belimi stenami in zato dokaj neosebno. Avtorici sta ta princip dodobra zamajali tudi z nekaj stenami, ki so pobarvane rumeno, nebesno modro in ne\u017eno vijoli\u010dno. Med drugim pa tudi kaoti\u010dna postavitev nekaterih umetni\u0161kih del, ne prepu\u0161\u010da spro\u0161\u010dene kontemplacije. Prav zaradi tega bombardiranja artefaktov, se nisem mogla osredoto\u010diti na celoto, pa\u010d pa nujno na vsako delo posebej, za kar sem porabila kar nekaj \u010dasa.<\/p>\n Na prvi pogled so dela tematsko zlo\u017eena po sobah in se lepo povezujejo med sabo. Po drugi strani pa je napisanih podatkov o njih premalo, da bi lahko razbrala, kaj je klju\u010dno pri razstavljenih umetninah. Kar nekaj jih je zelo konceptualnih in posledi\u010dno nerazumljivih brez dodatne iz\u010drpne razlage. Nujno bi morala poslu\u0161ati vodstvo, saj ne gre pri\u010dakovati, da bi lahko samo iz podnapisov dognala pomen.<\/p>\n Zmotilo me je tudi dejstvo, da v galerijskem listu avtorici poudarjata, da \u00bbRazstava v Mestni galeriji Ljubljana predstavlja dela iz poznih sedemdesetih in iz osemdesetih let, za protiute\u017e pa so jim postavljena dela iz devetdesetih let in prvega desetletja tega tiso\u010dletja.\u00ab Te lo\u010ditve med sprehodom po galeriji nisem opazila in porodi se vpra\u0161anje, ali je dejansko pomembna ali je dovolj, da se kot obiskovalec zavedam, da so tudi v dana\u0161njih \u010dasih \u0161e vedno odprta enaka vpra\u0161anja in isti pere\u010di problemi.<\/p>\n Kot \u017ee omenjeno, so v nadaljevanju opisana moja lastna razmi\u0161ljanja in ob\u010dutja o dolo\u010denih delih z razstave, ki so se mi porajala ob obisku in ob katerih sem imela najve\u010d te\u017eav z razumevanjem.<\/p>\n —<\/p>\n STANO FILKO, HAPPSOC<\/em><\/p>\n Takoj, ko sem vstopila v prvo nadstropje galerije, mi je v o\u010di padla stena, na katerih so v okvirjih razstavljena dela slova\u0161kega umetnika Stana Filka. Umetnik me spominja na \u0161tudente nem\u0161ke visoke umetnostne \u0161ole Bauhaus, ki so uporabljali podoben geometri\u010dni na\u010din risanja, poleg tega pa tudi pri njih prevladuje rde\u010da barva. Sicer je tematika popolnoma razli\u010dna; pri Stanu Filku dominirajo teme, ki so povezane z vesoljem, kar me asociira bolj na okrasitev kak\u0161nega znanstvenega in\u0161tituta, kot pa dejansko umetni\u0161ko delo. V katalogu razstave je razlo\u017eeno, da je \u00bbumetnik uporabljal ‘kozmos’ kot poslednji prostor umetnosti in svobode\u00ab, kar mi je naknadno bolj pribli\u017ealo njegovo izbiro motiva.<\/p>\n Na licu mesta pa sem nujno morala prebrati opis del, v katerem pa je zapletena terminologija, ki bi lahko povzro\u010dala te\u017eave obiskovalcem, ki niso iz stroke. Res je, da podnapis ni bil napisan s strani kustosinj, kar bi bilo morebiti celo bolj\u0161e, saj sami poznata svojo publiko in bi jim lahko z druga\u010dnim besedi\u0161\u010dem bolj pribli\u017eali opisano. Po ve\u010dkratnem branju sama \u0161e vedno ne vem to\u010dno, kaj je vsebina del, podobno mi je tudi naslov serije HAPPSOC<\/em> \u0161e bolj oddaljil vsebino in je ne pribli\u017eal, tako kot jo obi\u010dajno. Na drugi steni kot podnapis, je nalepljen list, na katerem so narisane silhuete razstavljenih del in njihova poimenovanja. Tudi to \u017eal ne da dovolj dobrega vpogleda v to, kaj dejansko je razstavljeno. Razbere se le, da so nekatera dela manifest v sliki, vendar ni obse\u017enega opisa, ki bi prikazal umetnikovo idejo (na primer: Manifesto of Nature<\/em>, 1967, s fotografijami blatnih cest in polj).<\/p>\n Od vseh del najbolj izstopa monotipija Zemljevidi (\u017denska)<\/em>, 1967, saj rde\u010da barva prav \u017eari iz stene. Na stran iz Atlasa sveta<\/em> (1 : 30 000 000, Praga 1967) je umetnik narisal silhueto gole \u017eenske, ozadje pa je pobarval z rde\u010do barvo. Ob pregledovanju sem se za\u010dela prav po umetnostnozgodovinsko spra\u0161evati, ali je Stano Filko naklju\u010dno izbral ravno ta list, ali ga je pobarval po natan\u010dnem premisleku. Na zemljevidu je namre\u010d ve\u010dinoma morje, v tem delu oceana so le Havaji in Francoska Polinezija. Ali umetnik ni \u017eelel prebarvati ostalih dr\u017eav in jih posledi\u010dno karikirati oziroma metafori\u010dno izbrisati z obli\u010dja Zemlje? Postavitev \u017eenske na sliki je zelo interesantna, nimam pa podatka, ali je le slu\u010dajna zaradi estetskosti ali ima opredeljen smisel. Zadnjica \u017eenske sega to\u010dno \u010dez zastave Danske, Dominikanske republike, Filipinov, Finske, Gambije, Gvajane in Gvineje. Lahko bi diskutirala, da je to naklju\u010dje, saj so dr\u017eave zapisane po abecednem redu. Morda pa umetnikova risba ni bila naklju\u010dna in je s postavitvijo zadnjice na to\u010dno dolo\u010deno mesto \u017eelel pokazati, kaj si misli o teh, prete\u017eno \u010drnskih, dr\u017eavah; in z izbranim dekletom, kaj si misli o svetu. Glava \u017eenske je sicer na na videz nevtralnem mestu, v \u010dasovnih pasovih, lahko pa bi to argumentirala kot filozofiranje o \u010dasu. Prav tako njeno stopalo stoji na zemljevidu Evrope — jo s tem pohodi?<\/p>\n Malo naprej visi identi\u010dna stran iz Atlasa, na katero je umetnik naslikal rde\u010de-modro raketo (Zemljevidi (Raketa)<\/em>, 1967). Ali je umetnik spremenil pogled na svet in se mu ne zdi ve\u010d tako brezbri\u017een, temve\u010d v njem vidi napredek? V katalogu, ki spremlja razstavo,\u00a0 sem opazila, da je natisnjena nekoliko druga\u010dna reprodukcija, kar pomeni, da obstaja ve\u010d razli\u010dnih verzij enake slike, zato lahko skoraj prepri\u010dljivo re\u010dem, da moje ikonografske interpretacije nimajo ve\u010dje veljave, pa\u010d pa so le moji osebni nazori.<\/p>\n —<\/p>\n ALBERT HETA, AMBASADA REPUBLIKE KOSOVO, CETINJE, SRBIJA IN \u010cRNA GORA: DELO, KI JE UBILO EN BIENALE IN ENEGA PRINCA<\/em>, 2004<\/p>\n V tretji sobi sta razstavljeni dve ogromni dokumentarni fotografiji kosovskega umetnika Alberta Hete. Delo prikazuje \u00bbambasado Republike Kosovo\u00ab v Cetinjah, na kateri je obe\u0161ena albanska zastava. Nekaj \u010dasa sem potrebovala, da sem razbrala, kaj se smatra kot umetni\u0161ko delo; same fotografije, zastava, albanski grb nad vhodom (mogo\u010de tudi zato, ker mi veksikologija malo pe\u0161a), saj je podnapis zelo skop s podatki. Umetnik je na \u00bbkosovsko ambasado\u00ab izobesil albansko zastavo, ki je bila pozneje odstranjena. Zavedati se je potrebno, da je bila Republika Kosovo razgla\u0161ena \u0161ele leta 2008, kar da celotni ideji ambasade umetni\u0161ki prizvok in ne le artefaktom, ki so razstavljeni.<\/p>\n Na prvi fotografiji vidimo, kako umetnik obe\u0161a zastavo, na drugi pa pod njo stoji vesela dru\u017eina, ki se fotografira. Ali so to Albanci in mislijo, da se fotografirajo pred svojo ambasado? So to prebivalci Kosova, ki so \u017eeleli imeti dokaz, kako ravnajo z njimi? Ali so naklju\u010dni turisti, ki so dojeli, da je to le sporno umetni\u0161ko delo? Kljub temu, da so v podnapisu opisane jezne reakcije vandalov logi\u010dne, sem imela s samo dvema fotografijama premalo podatkov, da bi doumela, kako se je zgodba odvijala. Mogo\u010de pa obstajata samo dve fotografiji? Vendar se mi to zdi nenavadno, saj ne more biti naklju\u010dje, da je na eni izmed njih nasmejana dru\u017eina, za katero ne vemo porekla. Umetnik je dosegel, kar je \u017eelel \u2013 opozarjanje na mednarodno nepoznavanje razlike med samo Albanijo in Kosovom.<\/p>\n —<\/p>\n JUSUF HAD\u017dIFEJZOVI\u0106, LAST(NOST) PRAZNEGA<\/em>, 2015<\/p>\n Sosednja soba se mi zdi najbolj logi\u010dno postavljena, saj vsa dela tematsko sovpadajo med sabo. Irwinov diagram Retroprincip<\/em> (2001), ki na novo skonstruira umetnostni sistem, ter njihov projekt Naslovnice Artforuma iz let 1962\u20141989<\/em> (2005), predstavita subtilno kritiko umetnostne institucije in umetnosti same, ki se ostro nadaljuje v sosednjih delih. Kosovska umetnica Flaka Haliti v delu Moja jajca!<\/em> (2007\u20142008) prevpra\u0161uje, kaj pomeni prisotnost umetnika na razstavi, delo Last(nost) praznega<\/em> bosanskega umetnika Jusufa Had\u017eifejzovi\u0107a pa povzame vsa predstavljena umetni\u0161ka dela in posku\u0161a odgovoriti na vpra\u0161anje, kaj umetnost sploh je.<\/p>\n Ob prvem pogledu na Had\u017eifejzovi\u0107evo delo sem takoj dobila asociacijo na avantgardnega umetnika Piera Manzonija, ki je razstavljal vsakodnevne objekte kot umetni\u0161ke artefakte (med drugim je prodajal tudi zapakirane lastne iztrebke). Jusuf Had\u017eifejzovi\u0107 je na ogled postavil omaro, polno vsakodnevne prazne embala\u017ee, katero je prodajal po ceni polne. V podnapisu je omenjeno, da je vse izdelke konzumiral sam (razne sladkarije, vino, \u0161katle od tablet, itd.), nikjer pa ni poudarjeno, koliko \u010dasa jih je zbiral in shranjeval, zato sem se za\u010dela spra\u0161evati, \u010de so dejansko vsi predmeti njegovi. Ampak ali je to sploh pomembno, od koga objekt dejansko je, ali \u0161teje samo avtorjev podpis na vsakem predmetu in zaradi tega postane umetni\u0161ko delo?<\/p>\n Umetnik je na otvoritvi razstave sedel za mizo in prodajal te podpisane izdelke. Poleg je vsak kupec dobil \u017eigosano potrdilo o avtenti\u010dnosti, ki dokazuje, da naj bi bil ta vsakdanji izdelek nekaj posebnega. Re\u010deno mi je bilo tudi, da je bil umetnik zelo zadovoljen z izkupi\u010dkom, kar pomeni, da je prodal lepo \u0161tevilo embala\u017ee. Ampak ali so obiskovalci artefakte kupovali zato, da bi lep\u0161e izpadli v lu\u010di vseh prisotnih ali zato, ker so si res \u017eeleli imeti doma delo z umetnikovim podpisom? Kaj potem naredi\u0161 doma s tako stvarjo? Jo postavi\u0161 na vidno mesto ali vr\u017ee\u0161 v smeti, saj ti je pomembna le sama ideja? Ali je umetniku relevantno, kaj kupec naredi s predmetom, ali je njegov namen dose\u017een s tem, ko samo delo proda?<\/p>\n —<\/p>\n ANDREAS FOGARASI, POJDI DOMOV, VASARELY<\/em>, 2011<\/p>\n V drugem nadstropju, skrit za steno, \u010daka video mad\u017earskega umetnika Andreasa Fogarasija. Podnapis kar dobro razjasni to umetni\u0161ko delo in protestno akcijo, zaradi katere je enourni video sploh nastal. Ker me je zgodba zanimala, sem za\u010dela gledati simpati\u010dne intervjuje, ki poglobljeno pojasnijo situacijo. Video je na \u017ealost predolg, da bi si ga lahko ogledala v celoti. Ob bok lahko postavim prav tako razstavljen video Vlaste Delimar Moj za\u010dasni dom<\/em> (2014), kjer ni potrebno videti vsega, da ozavestim, o \u010dem se gre (verjetno k temu pripomorejo tudi razstavljene fotografije dogodka).<\/p>\n —<\/p>\n ILONA N\u00c9METH, *KON\u010cNA OPOMBA<\/em> in NEPRIPRAVLJENOST<\/em>, 2011<\/p>\n Video je \u010dedalje bolj popularna umetni\u0161ka zvrst, saj z razvojem tehnologije dobiva vedno bolj dovr\u0161eno obliko in med drugim tudi dostopnost. Ve\u010dni problem pa se poka\u017ee, ko je potrebno video razstaviti v galeriji; \u010de je posnet kot (ne-narativna) umetni\u0161ka forma, ga je veliko la\u017eje predstaviti, kot pa video, ki ima zgodbo, ki si jo je potrebno ogledati od za\u010detka do konca. In ravno to je te\u017eava tako pri Fogarasiju, kot pri slova\u0161ki umetnici Iloni N\u00e9meth. Oba njena videa sta kar dolga in \u00bbstrokovna\u00ab, kar pomeni, da bi si morala res vzeti \u010das, da bi se vanju poglobila in posledi\u010dno razbrala, s kak\u0161nimi te\u017eavami, ki so na kratko razlo\u017eene v podnapisu, se je ukvarjala umetnica.<\/p>\n Med drugim pa me pri predstavitvi videov vsaki\u010d znova zmoti, da ni nikjer zabele\u017eeno, na kateri sekundi ali minuti je video takrat, ko se stopi v razstavno sobo. Vsi moramo na slepo tipati, ali je na za\u010detku, sredini ali koncu in koliko bo \u0161e trajalo, da se odvrti, da ponovno ujamemo za\u010detek in s tem celo zgodbo. O problematiki predstavitve videa v galeriji je pisal \u017ee Igor \u0160panjol: \u00bbVideo projekcije so za povpre\u010dnega obiskovalca ve\u010dji problem. v razstavnih prostorih, v katerih potekajo, je slabo ali pa sploh ni poskrbljeno za sede\u017ee, prezra\u010devanje in zatemnitev \u2026 Po navadi so projicirani videi dalj\u0161i in te\u010dejo z zanko, in ko vstopimo, praviloma zamudimo ve\u010d ali manj za\u010detnega dela, ki se nam ga, ko enkrat pridemo do konca, ne zdi smiselno gledati kot nekak\u0161en bis. \u2026 Skratka, vsak poskus koncentrirane recepcije video projekcije je v galeriji tako reko\u010d obsojen na propad.\u00ab\u00b9<\/p>\n \u010ce povzamem, je razstava Narobe obrnjeno<\/em> v Mestni galeriji mo\u010dno konceptualna in definitivno ne za vsakega obiskovalca, ki slu\u010dajno z ulice zavije v razstavne prostore. Pred ogledom se je potrebno pozanimati o razstavljenih delih ali imeti vsaj nekaj podlage o prikazanih obdobjih, \u010de ne, pa se vsaj udele\u017eiti vodstva, ki malo bolj odpre o\u010di. K bolj\u0161emu razumevanju pa \u017eal ne prispevajo niti podnapisi ob posameznih umetni\u0161kih delih, saj so polni terminolo\u0161kih besed in napisani na na\u010din, kot da bi moral obiskovalec \u017ee od prej poznati ozadje posameznih del.<\/p>\n <\/p>\n Nina Jesih<\/em><\/p>\n <\/a>[1]<\/a> Igor \u0160panjol,\u00a0Manifesta v dnevni sobi, PlatformaSCCA<\/em>, \u0161t. 2, Ljubljana, december 2000, str. 30.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Kritika razstave Narobe obrnjeno – ne tako bela kocka, Mestna galerija, Ljubljana 24. 9.\u201322. 11. 2015 Kuratorki: Alenka Gregori\u010d in Suzana Milevska Besedilo je del sklopa kritik in analiz nastalih pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107. Ve\u010d \u00bb Foto: Matev\u017e Paternoster, fotoarhiv MGML V Mestni galeriji je predstavljen projekt Narobe obrnjeno \u2013 ne tako bela kocka, ki […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":8357,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,31,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8352"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8352"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8352\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9192,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8352\/revisions\/9192"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8357"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8352"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8352"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8352"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/00.jpg\" "\\"Ne")
\nFoto: Matev\u017e Paternoster, fotoarhiv MGML<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/01.jpg\" "\\"Ne")
\nFoto: Matev\u017e Paternoster, fotoarhiv MGML<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/02.jpg\" "\\"Ne")
\nFoto: Matev\u017e Paternoster, fotoarhiv MGML<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/03.jpg\" "\\"Ne")
\nFoto: Matev\u017e Paternoster, fotoarhiv MGML<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/04.jpg\" "\\"Ne")
\nFoto: Matev\u017e Paternoster, fotoarhiv MGML<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/05.jpg\" "\\"Ne")
\nFoto: Matev\u017e Paternoster, fotoarhiv MGML<\/p>\n
\n