\n12. 2015\u201403. 04. 2016
\nMuzej sodobne umetnosti Metelkova,\u00a0+MSUM
\nKustosi: Bojana Pi\u0161kur, Igor \u0160panjol, Vladimir Vidmar<\/p>\n
Besedilo je del sklopa kritik in analiz nastalih pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107.<\/p>\n
\n
Vsak \u010das ima svoj izraz (in svoj pregled)<\/strong><\/p>\n O \u00bbpregledu, ki to ni\u00ab[1]<\/a><\/a> in o \u00bbneznosni lahkosti zgodovinjenja\u00ab[2]<\/a><\/a> je bilo z ozirom na\u00a0 \u010detrti pregled desetletja slovenske umetnosti, ki je bil tokrat prvi\u010d postavljen v prostorih MSUM[3]<\/a><\/a>, povedanega in zapisanega \u017ee precej. Razstavo Krize in novi za\u010detki<\/em>, ki je nasledila pregled naslovljen Teritoriji, identitete, mre\u017ee<\/em> (2005) velja obravnavati v kontekstu preglednih razstav, ki jih Moderna galerija pripravlja od leta 1979 in ki so in \u0161e vedno neizogobno sodelujejo pri procesu zgodovinjenja. Tega se je dobro zavedati in upo\u0161tevati, da je vsak pregled vedno izklju\u010dujo\u010d, selektiven in stvar preferenc. Tokrat torej tudi stvar (osebnih) preferenc treh kuratorjev, Bojane Pi\u0161kur, Igorja \u0160panjola in Vladimirja Vidmarja, ki jim je bilo snovanje ‘razstave desetletja’ zaupano. Sama nikakor nisem na poziciji, da bi o vklju\u010denosti oz. izklju\u010denosti dolo\u010denega umetnika na razstavi lahko razsojala oz. se mi to z ozirom na postavljeno razstavo, ki se je zaklju\u010dila, tudi ne zdi smisleno. Upo\u0161tevajo\u010d izjave kuratorjev so bolj kot \u00bbklasi\u010den pregled posameznih obdobij, fenomenov in podro\u010dij\u00ab razstavo \u00bbzasnovali kot problemsko interpretacijo\u00ab. Z njo so \u017eeleli preko iskanja prese\u010di\u0161\u010d in protislovij sodobne umetnosti v Sloveniji odkriti in izpostaviti njene \u00bbtemeljne in najzanimivej\u0161e probleme\u00ab.[4]<\/a><\/a> To je bilo razvidno tudi v sami postavitvi razstave, saj je bila z nekaj izjemami tematsko dobro in dokaj jasno strukturirana. Res pa je, da sama preteklih pregledov, ki jih je kuriral Igor Zabel (skupaj z Igorjem \u0160panjolom) in ki mu je razstava posve\u010dena, nisem imela prilo\u017enost videti in do\u017eiveti. Tega tipa pregledne razstave (ne umetnika, ampak kar nacije!) torej ne morem primerjati s preteklostjo. Menim pa, da bi se dalo razpravljati npr. o (ne)zadostni vklju\u010denosti novomedijske umetnosti, bio arta ali performansa v okviru celote; o mo\u010dni zastopanosti stripa na razstavi, ne pa npr. tudi ilustracije ob\u0161irneje (zakaj ravno strip?), vendar se bom posku\u0161ala dotakniti predvsem vpra\u0161anj, ki izhajajo iz same postavitve.<\/p>\n Pozornemu gledalcu so na novo vzpostavljene, v ve\u010dini neprisiljene povezave med posameznimi deli na razstavi omogo\u010dale obogateno branje. Morda pa bi moral biti kontekst zdru\u017eevanja del v posamezne sklope obi\u010dajnemu gledalcu bolj razlo\u017een, morda z zapisi, ki bi uvedli dolo\u010dene sobe in s tem tudi povezave med deli. Vpra\u0161anje je, kako povedna je bila pregledna razstava za gledalca, ki ni izhajal iz stroke, \u0161e zlasti, \u010de se ni udele\u017eil vodstva ali odprl razstavnega kataloga, bogatega s teksti. \u00a0Hkrati se je bilo nemogo\u010de posvetiti vsem delom na razstavi, saj je ta zahtevala veliko pozornosti. Je gledalec brez predhodnega poglobljenega znanja o stanju umetnosti pri nas njene \u00bbtemeljne in najzanimivej\u0161e probleme\u00ab lahko zaznal?<\/p>\n Mene osebno pa je razstava obogatila in zapisov nisem pogre\u0161ala.<\/p>\n Temeljni in najzanimivej\u0161i problemi sodobne umetnosti v Sloveniji v obdobju 2005 \u2013 2015 kot jih je izpostavila razstava<\/strong><\/p>\n Umetnost preteklega desetletja si po razstavi sode\u010d zastavlja vpra\u0161anja o svoji vlogi v ‘tukaj in zdaj’ in na njih podaja \u0161tevilne odgovore. Poenostavljeno re\u010deno, na to vpra\u0161anje ponudi dva razli\u010dna, v sebi nasprotna odgovora, ki sta razvidna \u017ee na ravni postavitve, saj bi v grobem<\/em> lahko potegnili mejo med prvim in drugim nadstropjem; med \u00bbpolitiko forme\u00ab v prvem in \u00bbdirektnim naslavljanjem dru\u017ebenih problemov\u00ab v drugem nadstropju. Na eni strani se umetnost tega desetletja politizaciji izogiba, na drugi pa jasno stopa v prostor politi\u010dnega z \u017eeljo po opozarjanju na probleme neoliberalnega izkori\u0161\u010danja v sodobnem svetu; ta umetnost upa (tudi) na potencialno \u00bbaktivacijo\u00ab obiskovalca zunaj prostora galerije.<\/p>\n Umetniki prvega nadstropja se v svojih delih prvenstveno osredoto\u010dajo na lastne poetike, v ospredje vstopajo formalni razmisleki, tematizacija in reaktualizacija zgodovine ter spomina. Na igriv na\u010din si zastavljajo velika vpra\u0161anja skozi intimne pripovedi. Ukvarjajo se z raziskovanji vseh vrst: ta so osebna, dru\u017ebena ali interdisciplinarna. Mene so nagovorile \u0161tevilne povezave, ki so se pletle med razstavljenimi deli; \u0161e posebej z ve\u010dkratnim obiskom razstave. Posamezna dela so delovala povsem samostojno, obenem pa so se v ve\u010dini neprisiljeno dopolnjevala in medsebojno uspe\u0161no sobivala. \u00a0Dobro je bila denimo speljala dramaturgija prostora v najve\u010dji sobi prvega nadstropja: Vadim Fi\u0161kin \u2013 Miha \u0160trukelj\u00a0 \u2013\u00a0 I\u0161tvan I\u0161t Huzjan \u2013 Maru\u0161a Sagadin \u2013 Alen O\u017ebolt \u2013 Tobias Putrih \u2013 BridA; in nato preko tega kolektiva, \u010digar praksa temelji na sodelovanju in procesualnosti,\u00a0 prehod v podro\u010dje \u00bbsodelovanja\u00ab umetnosti in znanosti. Novomedijski in multimedijski umetnosti ter bio-artu, na razstavi morda res ni bilo odmerjenega dovolj prostora glede na sicerj\u0161njo zastopanost v slovenskem prostoru, predstavljeni so bili \u00a0samo nekateri; \u0160pela Petri\u010d (kot del kolektiva), Polona Tratnik, Sanela Jahi\u0107 in Marko Batista. Kot \u017ee re\u010deno, pa se sama nisem toliko ukvarjala s vpra\u0161anjem zastopanosti, ampak bolj s tem, na kak\u0161en na\u010din so bile te umetni\u0161ke prakse oz. razstavljeni projekti predstavljeni. Jih je znotraj celote pregledne razstave gledalec sploh lahko razumel kot \u00bbdrugo\u00ab vrsto umetnosti, kot tisto, ki je v tesni povezavi z znanostjo, transdisciplinarna, in v svoji naravi predvsem raziskovalna? Kot se vsaka umetnost posamezne dobe na svoj na\u010din odziva na so\u010dasnost, na svojo sodobnost, se novomedijska umetnost med drugim odziva tudi na iztro\u0161ena merila estetske presoje, ki ostajajo podedovana in \u0161e kako prisotna. Po lastnih izku\u0161njah (bila sem tudi \u010duvajka razstave) s sprejemanjem teh del s strani obiskovalcev in njihovimi pripombami, da \u00bbto ni umetnost\u00ab, menim, da bi se temu v izogib\u00a0 lahko poskrbelo za bolj jasno branje in razumevanje teh del. Morda bi lahko dolo\u010dene predstavljene fenomene razstava malo bolj osvetlila, postavila v skupen, malce \u0161ir\u0161i kontekst s kratkim spremnim besedilom (izpostavljenim na steni?), ki bi nadgradil napise z osnovnimi podatki, ki so bili dovolj jasni.<\/p>\n Zanimivi so bili \u0161e dialogi v drugih sobah. Na primer tiste, v kateri je Miho \u0160truklja, Mladena Stropnika, Petra Raucha, Ano \u010cigon, Aleksandro Vajd & Hyneka Alta dru\u017eilo \u2013 zelo splo\u0161no re\u010deno \u2013 osredoto\u010danje na objekt, na njegovo postopno razgradnjo oz. razpadanje in ponovno rekonstrukcijo. V naslednji sobi je bila npr. zanimiva zdru\u017eitev Sergeja Kapusa, Jo\u017eeta Slaka-\u0110oke, Taa G. Vrhovca Sambolca in kolektiva Passaporta. Medtem ko Kapus in \u0110oka postmodernisti\u010dne avtopoetike prena\u0161ata v sodobnost, Sambolec zaklju\u010dek svojega umetni\u0161kega projekta prestavlja v nedolo\u010dljivo prihodnost. V njen bo, \u010de bo, po po\u0161ti do obiskovalca pri\u0161la kartica, ki jo je v \u010dasu trajanja razstave lahko napisal in si jo poslal na doma\u010di naslov. In naprej, medtem ko obiskovalec kartico pi\u0161e in jo v nabiralnik tudi odvr\u017ee, se nahaja v nekak\u0161ni muzejsko-po\u0161tni \u010dakalnici; prav \u010dakanje pa v svojem videu \u010cakalnica<\/em> tematizira tudi kolektiv Passaporta.<\/p>\n Skozi prvo nadstopje je bolj ali manj subtilno speljana tudi vez oz. t.i. \u00bbfenomen bene\u0161ke akademije\u00ab: od I\u0161tvana I\u0161ta Huzjana preko Bride do Ja\u0161e; in nato s preskom (\u010dez Velija in Amosa) do Mete Grgurevi\u0107 in Jasmine Cibic. Zanimiva je npr. tudi subtilna navezava na skupino OHO (Marko in Marika Poga\u010dnik v pritli\u010dju) pri umetnici Vesni Bukovec, I\u0161tvanu I\u0161tu Huzjanu in Janezih Jan\u0161ah, katerih dela so postavljena v neposredno bli\u017eino.<\/p>\n Kako si umetnost prizadeva in ali se v \u010dasu globalne dru\u017ebene nestabilnosti tudi zmore u\u010dinkovito odzvati?<\/strong><\/p>\n V drugem nadstropju umetniki v svojih delih i\u0161\u010dejo oz. ponujajo odgovore na razli\u010dne oblike kapitalisti\u010dnega izkori\u0161\u010danja. Nika Autor v sodobni \u00bbimpresionisti\u010dni maniri\u00ab pove\u010danega pogleda varnostne kamere v fotografijah Impresije:K(raj)ina Slovenije<\/em> \u00a0izpostavlja problematiko beguncev, v videu Razglednice<\/em> pa konstrukcijo reprezentacije migranta, ki jo ustvarja dominantni diskurz. Sta\u0161 Kleindienst slika v triologiji Dekad<\/em> \u00bbizjemna stanja, ki so vzpostavljena za nadzor dru\u017ebenih, politi\u010dnih ali ekonomskih prostorov ter za njihovo izkori\u0161\u010danje\u00ab. Luiza Margan v zvo\u010dni instalaciji Koncert za \u0161ivalni stroj in drevo <\/em>s predvajanjem zvokov ro\u010dnega in strojnega dela iz zagreb\u0161ke tekstilne tovarne (danes v ste\u010daju) ustvarja prostor v prostoru. Lenka \u0110orojevi\u010d in Matej Stupica z avtomatiziranimi gibi Monomata <\/em>problematizirata dru\u017ebene na\u010dine produkcije fordizma in postfordizma oz. razmerje \u010dlovek-stroj. Sara Heitlinger in France Purg v instalaciji Priviligirane taktike I<\/em> na podlagi njunih izku\u0161enj z uli\u010dnimi otroki v Ukrajini \u00bbposku\u0161ata odpreti razpravo o neenakosti v dana\u0161njem svetu\u00ab in obiskovalca na nek na\u010din nau\u010diti krasti. Krajo multinacionalkam postavljata kot obliko upora, \u00bbminimalna koli\u010dina kriminalne dejavnosti\u00ab bi namre\u010d po njunih besedah \u00bblahko kakor homeopatsko zdravilo pomagala pozdraviti zablode in brezbri\u017enost do ve\u010djih zlo\u010dinov\u00ab. Projekti Andreje Kulun\u010di\u0107 (\u00bbBosanci ven!\u00ab (Delavci brez meja)<\/em>), <\/em>Marije Mojce Punger\u010dar (iz cikla Bratstvo in enotnost<\/em>) ter Maje Hodo\u0161\u010dek (Obljubljena de\u017eela<\/em>) pa se o\u017eje dotikajo prav podro\u010dja dela in delavstva (priseljencev).<\/p>\n Umetnost si z nekaterimi projekti torej prizadeva, da bi se v \u010dasu globalne nestabilnosti in dru\u017ebene krize \u00bbu\u010dinkovito\u00ab odzvala. Pa je tega zmo\u017ena? In kaj pravzaprav sploh pomeni \u00bbu\u010dinkovito odzivanje\u00ab? Vzbujati so\u010dutje, delati ljudi uporne? Se od umetnosti pri\u010dakuje, da se pribli\u017euje skupnostim (lokalnim, marginalnim, ogro\u017eenim) in da je \u00bbna nek na\u010din zastavono\u0161a odprte, pluralne in multikulturne dru\u017ebe\u00ab?[5]<\/a><\/a> Oziroma, kdo od nje to pri\u010dakuje? Ranciere npr. preko svoje opredelitve estetskega in politi\u010dnega re\u017eima umetnosti postavi rez med umetni\u0161kim delom in posameznikovim delovanjem in trdi, da to dvoje ni v neposrednem razmerju. Si umetnost, \u010de sledimo Rancieru in se hkrati osredoto\u010dimo \u0161e na razstavo, ki pol politi\u010dne umetnosti izpostavi, na nek na\u010din zares nalaga (pre)te\u017eko breme, ko se postavlja v vlogo spreminjevalca posameznika, sveta? In se v realnost lahko vrne \u0161ele oz. ravno s tem, ko prepozna radikalno oddaljenost od nje in \u0161ele takrat gledalcu pusti prostor, da se ji pribli\u017ea, kot zapi\u0161e Ranci\u00e8re: \u00bbU\u010dinki umetnosti niso nujno prevedljivi v neposredne realnostne (politi\u010dne) u\u010dinke, vendar pa ortodoksna kritika pogosto prav te postavlja pred umetnost samo.\u00ab<\/p>\n \u00bbPoliti\u010dna umetnost\u00ab ni enako \u00bbpolitika umetnosti\u00ab; slednja se ti\u010de pogojev produkcije in razstavljanja. Vpra\u0161anje, kako razmi\u0161ljati \u00bbpoliti\u010dno\u00ab v samem kontekstu umetnostnega sistema tudi z ozirom na to, da razstavljajo\u010di umetniki za svojo delo niso dobili pla\u010dila, ni tako nepomembno. Nasprotno! \u00bbRazpravljanje o notranjih razmerah na umetni\u0161kem podro\u010dju pa tudi o sramotni korupciji, je tabu celo pri tistih umetnikih, ki se imajo za politi\u010dne,\u00ab pi\u0161e Hito Steyerl.[6]<\/a><\/a> In dodaja: \u00bbPolitika umetnosti je slepa pega velikega dela sodobne politi\u010dne umetnosti\u00ab.<\/p>\n \u010ce umetniki, predstavljeni na razstavi Krize in novi za\u010detki,<\/em> v veliki meri opozarjajo na krivice drugih, pa je vpra\u0161anje, \u010de pri tem izpostavijo tudi lastni polo\u017eaj prekernih delavcev? V katalogu Bojana Pi\u0161kur pi\u0161e: \u00bbTi umetniki ne samo komentirajo, ilustrirajo ali tematizirajo tuje probleme, ampak gre predvsem za neko \u0161ir\u0161o zavedanje o tem, da izkori\u0161\u010danje delavstva pomeni hkrati tudi izkori\u0161\u010danje njih samih\u00ab.[7]<\/a><\/a> Bojana Pi\u0161kur ob tem med drugim omeni umetnike Majo Hodo\u0161\u010dek, Andrejo Kulun\u010di\u010d, Sta\u0161a Kleindiensta, Uro\u0161a Poto\u010dnika, Arjana Pregla, ampak ali se v delih izbranih umetnikov tudi res ka\u017ee \u00bb\u0161ir\u0161e zavedanje\u00ab lastnega polo\u017eaja? Izbrani umetniki se najverjetneje zavedajo \u00bbizkori\u0161\u010danja, ki je tudi izkori\u0161\u010danje njih samih\u00ab (saj razstavnin niso dobili), a tega zavedanja v razstavljena dela direktno ne vklju\u010dujejo. Koliko del npr. izpostavlja dejstvo, da ve\u010dina umetnikov od svoje dejavnosti ne more (ve\u010d) \u017eiveti in da jo financira z denarjem od dela v drugih bolje ali slab\u0161e pla\u010danih slu\u017ebah? Na razstavi se da razbrati, da razmere znotraj umetni\u0161kega podro\u010dja v svojih delih tematizirajo npr. Tadej Poga\u010dar, Apolonija \u0160u\u0161ter\u0161i\u010d in Bojana Kunst, Ana \u010cigon, delno kolektiv Neteorit.<\/p>\n Tadej Poga\u010dar s parazitiranjem v drugih institucijah tematizira institucijo muzeja oz. galerije, pogoje njunega delovanja, kulturno politiko, potencialno iskanje alternativnih prostorov, pa tudi alternativnih na\u010dinov delovanja. Apolonija \u0160u\u0161ter\u0161i\u010d in Bojana Kunst se s svojim projektom MUSU \u2013 Muzej Sodobne Umetnosti<\/em> \u00bbnana\u0161ata na situacijo v slovenski kulturni politiki v odnosu do EU, kri\u017eano s kritiko splo\u0161ne tendence znotraj sodobne umetnostne institucije, ki se razvija v komericialno dobro zastopano, poslovno naravnano fizi\u010dno entiteto znotraj kapitalisti\u010dne ideologije\u00ab. Kolektiv Neteorit pa s svojim sodelovanjem na razstavi odpira vpra\u0161anja, ki se ti\u010dejo njihovega \u00bbdelovanja (t.i. ‘konstituentov’ institucije) na prese\u010di\u0161\u010du kulturnih producentov in njihove javnosti kot tudi delovanja drugih te\u017eje umestljivih praks, kot so DPU in TEMP.\u00ab Finska umetnica Minna Henriksson, ki je ob \u0161tudijskem bivanju v Ljubljani naredila shemo povezav med protagonisti umetni\u0161ke in kulturne sfere v Sloveniji, je morda vklju\u010dena zato, da \u00a0z risbami miselnih vzorcev na lahkoten in humoren na\u010din \u0161e najbolj neposredno opozori na veze, poznanstva in govorice, ki so ne le del umetnostnega sistema, ampak ga tudi vzpostavljajo in pomagajo ohranjati.<\/p>\n Glede na to, da razstava zgodovini zadnje desetletje sodobne umetnosti v Sloveniji in izpostavlja najzanimivej\u0161e probleme tega obdobja, bi lahko trdili, da je \u00bbpolitika umetnosti slepa pega velikega dela sodobne politi\u010dne umetnosti\u00ab tudi pri nas.<\/p>\n Reformulacija dru\u017ebene vloge umetnosti?<\/strong><\/p>\n Pregled desetletja je skozi vrednotenje preteklosti odprl prostor za zelo dobrodo\u0161el razmislek, vezan na sedanjo in prihodnjo situacijo sodobne umetnosti pri nas. Klju\u010dni vpra\u0161anji, ki ju je razstava odprla, sta po mojem mnenju tisti, ki ju je v svojem odli\u010dnem tekstu v katalogu izpostavil eden od kuratorjev, Vladimir Vidmar. \u00bbKje in kako umetnost v obdobju globoke dru\u017ebene (in posledi\u010dno umetni\u0161ke) krize lahko najuspe\u0161nej\u0161e u\u010dinkuje? In kaj je pravzaprav uspe\u0161no u\u010dinkovanje in s tem tudi dru\u017ebena pozicija umetnosti?\u00ab[8]<\/a><\/a><\/p>\n Vidmar v tekstu na zastavljeni vpra\u0161anji ponudi svoj odgovor, seveda pa je razstava sama zagotovo podala ve\u010d odgovorov, vezanih na vsakega obiskovalca in njegovo dojemanje umetnosti.<\/p>\n Hana Ostan O\u017ebolt<\/em><\/p>\n <\/a>[1]<\/a> Vesna Ter\u017ean, Pregled, ki to ni, Pogledi<\/em>, 21.1.2016. Kritika razstave Krize in novi za\u010detki: Umetnost v Sloveniji 2005\u20132015 12. 2015\u201403. 04. 2016 Muzej sodobne umetnosti Metelkova,\u00a0+MSUM Kustosi: Bojana Pi\u0161kur, Igor \u0160panjol, Vladimir Vidmar Besedilo je del sklopa kritik in analiz nastalih pod mentorstvom Barbare Bor\u010di\u0107. Foto: Hana Ostan O\u017ebolt Vsak \u010das ima svoj izraz (in svoj pregled) O \u00bbpregledu, ki to ni\u00ab[1] in […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":8781,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,31,7],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8780"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8780"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8780\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9904,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8780\/revisions\/9904"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8781"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8780"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8780"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8780"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"Krize](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2016\/06\/Krize-in-novi-zacetki2.jpg\")
\nFoto: Hana Ostan O\u017ebolt<\/span><\/p>\n
\n<\/p>\n
\n
\n<\/a>[2]<\/a> Miha Colner, Neznosna lahkost zgodovinjenja, Dnevnik<\/em>, 22.1.2016.
\n<\/a>[3]<\/a> Pomembna prelomnica preteklega desetletja je leto 2011, ko svoja vrata odpre Muzej sodobne umetnosti Metelkova, kar vzpostavi bolj jasno lo\u010dnico med moderno in sodobno umetnostjo v Sloveniji.
\n<\/a>[4]<\/a> Igor \u0160panjol, Med inovacijo in smrtjo: posve\u010deno Igorju Zabelu, raz. kat. Krize in novi za\u010detki, Umetnost v Sloveniji 2005\u20132015<\/em>, str. 13 oz. to je tudi del teksta na informativnem listu ob razstavi, ki je bil na voljo obiskovalcem.
\n<\/a>[5]<\/a> Jacques Ranci\u00e8re, Paradoks politi\u010dne umetnosti, Emancipirani gledalec<\/em>, Maska, Ljubljana 2010, str. 33\u201351.
\n<\/a>[6]<\/a> Hito Steyerl, Politika umetnosti: sodobna umetnost in prehod v postdemokracijo, Likovne besede<\/em>, \u0161t. \u00a0<\/em>95, 2012, str. 35.
\n<\/a>[7]<\/a> Bojana Pi\u0161kur, Nekaj izhodi\u0161\u010d umetnosti zadnjega desetletja, raz. kat. Krize in novi za\u010detki, Umetnost v Sloveniji 2005\u20132015<\/em>, str. 25.
\n<\/a>[8]<\/a> Vladimir Vidmar, Umetnost, ki deluje (trije nastavki za razmislek o umetnosti v preteklem desetletju), raz. kat. Krize in novi za\u010detki, Umetnost v Sloveniji 2005\u20132015<\/em>, str. 28.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"