Laboratorij se je sklenil dvakrat, z enotedenskim projektom z naslovom LabSUs v Galeriji Škuc junija 2007 in z razstavo LabSUs osebno/osobno v Mestni galeriji v Labinu oktobra istega leta. To sta bila dva različna načina udejanjanja ene kuratorske prakse: v Galeriji Škuc so kustosi z nenehno navzočnostjo in z intenzivnim večplastnim javnim, pol-javnim in internim programom v enem teden trajajočem zamahu prikazali kuratorski vsakdan; v Labinu so svoj kuratorski kredo izpovedali z izborom umetniških del in individualno kuratorsko izjavo. Razpiranju bi morala slediti sinteza; zbornik, poglobljeni teksti … Žal nam je ob pomanjkanju denarja zmanjkalo tudi energije.
Zbornik V precepu kuratorskih praks (junij 2012) pa nam je ponudil – sicer skromnejšo – možnost (samo)refleksije, zato o Laboratoriju v svojem tekstu razmišlja ena njegovih akterk Petja Grafenauer.
» Petja Grafenauer: Takšen je bil zame LabSUs
Vsebinske predpostavke, pričakovanja in dejanske rezultate eksperimenta je kritično ovrednotila tudi Saša Nabergoj, ki je Laboratorij tako zasnovala kot (mentorsko) vodila. S časovno distanco, novim znanjem in izkušnjami vodenja nadaljnjih štirih letnikov šole Svet umetnosti, je na mednarodni konferenci O kuratorskih intervencijah (10. in 11. maj 2012, Univerza uporabnih umetnosti Dunaj) predstavila svoj pogled na uspehe in lapsuse Laboratorija.