Donatella Ruttar, Moreno Miorelli
Stazione di Topolo/Postaja Topolove
Vasica Topolo/Topolove je na koncu poti, obkro�ata jo gozd in dr�avna meja s Slovenijo, je brez gostilne in trgovine, brez najosnovnej�ih storitev, kakr�na je avtobusna povezava s svetom. Tu se �e deset let sre�uje ves svet ali vsaj tisti del �love�tva, ki je nekonvencionalen, radoveden, te�ko opredeljiv. Tu se zbirajo potepuhi, ki ljubijo potovanja (ali so bili prisiljeni iti na pot) in prilo�nosti, ki jih potovanja ponujajo, ter z njimi povezane �ivljenjske spremembe. Do pred nekaj leti se je bilo te�ko sre�ati: meje, prepovedi, strahovi, ostri nacionalizmi so spreminjali v ideologijo celo preprosto rabo jezika, v tem primeru nadi�kega nare�ja, torej slovenskega dialekta, ki ga ljudje v Topolovem in v vseh nadi�kih dolinah govorijo �e stoletja, hiperitalijanski patrioti (italianissimi) pa ga demonizirajo.
Hladna vojna je povzro�ila dru�beni zlom, psiholo�ko blokado, strah in sum sta bila vsakdanja praksa; protikomunisti�na organizacija Gladio, ki so jo ustanovile italijanske tajne slu�be, je s stotinami svojih �lanov pokrivala ves teritorij in vodila igro propadanja. Izselili sta se dve tretjini prebivalstva, ljudje so �li v belgijske rudnike, "revolucionarno" leto 1968 se je tu pokazalo le na televizijskih ekranih, dohodek na prebivalca je bil med najni�jimi v Italiji!
V tem osiroma�enem okolju se je pred desetimi leti za�ela donkihotska pustolov��ina Stazione di Topolo/Postaja Topolove. Postaja je to�ka, kjer je promet, se ljudje sre�ujejo, se ustavijo, prihaja do izmenjav, in vse to v kraju, ki je bil prej popolno nasprotje vsega tega. Topolovega ni bilo niti na zemljevidih, in �e danes niso zaradi meje, �eprav je to mirna meja, ozna�ene steze - mo�ne poti za vsako podzavestno, atavisti�no nevarnost. V nadi�kih dolinah se za�enja jezikovni rod, ki se brez prekinitve nadaljuje do Vladivostoka, torej do skrajnega roba obmo�ja "hic sunt leones".
Moreno Miorelli in Donatella Ruttar, ki jima pomaga majhno, a pogumno dru�tvo, to je Dru�tvo bene�kih likovnih umetnikov in prebivalci Topolovega (danes jih je v vasi 39 in so povezani v dru�tvu Topolo/Topolove), sta sklicala 16 umetnikov, starih prijateljev, in jih povabila, naj s svojim umetni�kim delom pose�ejo v vas. Edini pogoj, ki sta ga postavila, je bil, da morajo �rpati navdih iz okolja, v sami vasi. Vas je torej v vseh pogledih protagonist in ne le ozadje za umetni�ke posege. Izbrana pot se je zdela najte�ja, saj ni �lo za privla�ne murales, ampak za sodobno umetnost z jasno konceptualno opredelitvijo. V projekt so le redki verjeli. Med njimi miti�na frizerka Luisa (�e deset let na� sponzor) in ena banka s prispevkom v vi�ini 500 000 lir. Instalacije so bile na ogled 45 dni. Glas se je za�el �iriti in povzpeli so se do Topolovega re�iserji, ki so predpremierno predvajali svoje filme, glasbeniki, ki so predstavljali svoje zvo�ne raziskave, pripovedovalci in radio, predvsem radio (kak�no naklu�je), ki je bolj od televizije pripravljen nameniti pozornost temu, kar potrebuje prav pozornost. Pristop je bil enak dana�njemu: �im ve�ja neformalnost, uporaba tega, kar je na razpolago, popolna odsotnost vsake naglice, totalna odsotnost urnikov (prireditve so "po zatonu", "ob mraku", "do zore", le ob otvoritvi je dopu��en togi urnik "pribli�no ob 18. uri"),� zdru�itev arhai�nosti in eksperimentiranja, ki ni nikoli samo sebi namen.
Postalo je takoj jasno, da je prava gonilna mo� vlakov v Topolovem ljubezen, neki posebni feeling, ki je vezal in ki povezuje vse avtorje, organizatorje, ob�instvo in novinarje, ki se zbirajo "v kraju, ki ga ni". Spletla se je mre�a, ki se je od prvih sodelujo�ih leta 1994 raz�irila na vse celine, glas se je nezadr�no �iril in o Postaji je beseda tekla v predavalnicah akademij in �ol, kjer so posku�ali razlo�iti, kar je nerazlo�ljivo, in sicer, kako nadomestiti teorije o umetnosti s "�utenjem s trebuhom", kako uresni�iti projekt, ki bi zahteval ogromna finan�na sredstva s prora�unom tretjerazredne veselice, le z zaupanjem v bo�jo previdnost, brez zagotovil, a na podlagi sodelovanja in zaupanja, ki izhajata iz normalnih �love�kih odnosov. Kdor sodeluje na Postaji Topolove, deluje na lastne stro�ke, predvideno ni niti povra�ilo potnih stro�kov, pa vendar avtorji projektov prihajajo iz Nove Zelandije, Brazilije, Zdru�enih dr�av Amerike in drugih dr�av - ali pa iz sosednje vasi. Gostijo jih po domovih, v prvi vrsti pri Antonelli na hi�ni �tevilki 95. Tu je za vsakega, ki pride v vas, kro�nik hrane, postelja in truma otrok. Potem goste razporedijo po hi�ah.
Tudi zaradi nedavne zgodovine ima tu gostoljubje dvojno vrednost, politi�ni okus v najvi�jem in naplemenitej�em pomenu besede, kot so dobro opazili tisti, ki so leta in leta strahovali, grozili in obrekovali zato, da bi prekinili utopijo in o�ivili mra�na leta. Postaja je izreden poseg proti strahu, kot je opozoril pisatelj in novinar Paolo Rumiz, eden od na�ih sopotnikov, ki je bil vpleten v mre�o "topolonavtov". In tudi proti mitu �istih ras, majhnih domovin, kultur, ki se branijo s tem, da zidajo pregrade, zavra�ajo novosti in domnevno druga�ne od sebe v imenu ohranjanja tradicij, ki pogosto, ne vselej, k sre�i, skrivajo pu��obnost, pomanjkanje radovednosti, mentalno lenobo.
�e nekaj let v Topolovem ni ni� na ogled, in s tem se izogibamo "efektu razstave", hitremu obisku, povr�ni oceni "mi je v�e�, mi ni v�e�". A kljub temu raste �tevilo potnikov do zadnje vasice, gor se vzepenjajo zato, da bi poslu�ali tiso�e na�inov, kako se obdelujejo zvoki v 21. stoletju, zvoki okolja in tradicije, zborovske in instrumentalne glasbe, zato, da bi do�iveli �ar otvoritve neverjetnega, a mo�nega letali��a skrivnostne letalske dru�be Ingold Airlines. In �e zato, ker od tu lahko po�iljajo topolograme s Po�te za imaginarne dr�ave, ki jo vodi Piermario Ciani, �lovek, ki je dosti vedel o Lutherju Blissettu �e takrat, ko ga ni �e nih�e poznal. Lahko podarijo knjigo, eno samo knjigo, Knji�nici priljubljenih knjig. Poslu�ajo ekstati�ne skladbe, ki trajajo 20 ur in jih je Daniele Casali odkril med dokumenti pozabljene judovske skupnosti, ki je v Topolovem imela tri sinagoge, talmudsko �olo in toliko glasbenikov, da bi z njimi napolnili �tetle vse srednje Evrope. Te�ajniki �ole shiatsu iz Trsta jim v dar ponujajo masa�e. (Kaj je umetnost in kaj ni, je vpra�anje, ki v Topolovem vzbuja najmanj zanimanja). Prisostvujejo lahko otvoritvi avditorija, kjer zaigra simfoni�ni orkester, kar zahteva zaprtje edine ceste, ki vodi v Topolove, kot se je zgodilo 19. julija 2003, ko je nastopil Mladinski srednjeevropski simfoni�ni orkester, ki ga je ustanovil in ga vodi Igor Kuret, eden od ljudi, ki sanjajo z nogami na tleh in imajo v Topolovem idealni dom: realen, nerealen, virtualen, v kraju, ki ga naseljuje 39 ljudi. Poslu�ajo Marca Behrensa, nem�kega genialca, ki mu v de�ju strehe pojejo, ali pa glasbenike razli�nih smeri, ki tu in samo tu igrajo skupaj.
Skupaj pre�ivijo no�i do zore ob gledanju kratkih kavka�kih filmov ali ekstra kratkih filmov mladih slovenskih in sibirskih avtorjev, ljudi iz tistega vzhoda, ki ima svoj skrajni zahodni rob v Topolovem, ali pa arheologov ali jezikoslovcev, ki so tudi nadarjeni re�iserji. Toda na vzhodu, na skrajnem vzhodu Italije umetniki prve vrste ne gredo samo mimo, ampak tu tudi stalno bivajo, so zelo diskretni (verjetno preve� za show-business), in jih je v Topolovem lahko spoznati in vzljubiti.
Vse je v Topolovem brezpla�no, iz lenobe, pravijo prireditelji, saj je "preveliko delo trgati vstopnice
Zakaj prireditev, ki ima tak odmev, ne zbuja zanimanja institucij? Odgovor na to vpra�anje je, da so projekt in njegovi izvajalci zelo neodvisni. Kdor �eli finan�no podpreti Postajo Topolove, se mora zadovoljiti s tem, da ga vklju�ijo v seznam sponzorjev, saj ni oglasov in niti ne transparentov. Gre le za inteligentno mecenstvo, nevsiljivo, tistega, ki ve, da se prej ali slej po kra�kih kanalih vse vra�a.
"Ob koncu svojega �ivljenja vsak od nas nese s seboj le to, kar je daroval." To je bilo posvetilo v spremni bro�uri in tako se vsak po�uti v majhni vasici ob�ine Grmek v videmski pokrajini, le nekaj sto metrov od tiste meje, ki je bila neko� �elezna zavesa.
