te�aj za kustose sodobne umetnosti: te�ajniki/ce / potovanja / progamski sodelavci / razstava / tekst mentorjev

Tadej Poga�ar
This Is What You Want ... This Is What You Get

P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti

Ko razpravljamo o P.A.R.A.S.I.T.E. Muzeju sodobne umetnosti v devetdesetih, ne moremo mimo tedanjih radikalnih sprememb v dru�bi. �tevilni pretresi - od "zloma socializma" do prehoda na oblike zgodnjega kapitalizma (lokalno), od� "utopije" do "potro�nje kot substituta za demokracijo" (globalno).
Po projektih, ki jih je P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti izpeljal v raznih institucijah mo�i, se je sredi 90-tih usmeril v bolj aktivno delovanje v javni sferi, znotraj in zunaj umetnostnega sistema.
Bistvena je ideja o sodelovanju, povezovanju, novih modelih produkcije ipd. Poleg zgodnjih anonimnih projektov so predvsem Kralji ulice prvi projekt, ki eksplicitno poudarja sodelovanje z marginalno dru�beno skupino in problematizira javni prostor - kdo ga zaseda, pre�i, kak�ne so sprejemljive oblike in vsebine, nadzorovanje ipd. Opazovanje in dokumentiranje javnega prostora se nadaljujejo v projektu Zgodbe dveh mest in arhivih-v-nastajanju; v arhivu Uli�na ekonomija (2001-� ) in v arhivu Javna skulptura (2000-� ), ki dokumentira izmenjavo artefaktov in materialnih dobrin na raznih urbanih lokacijah.��

Pamura Umetessi

CODE:RED

Outlaw poverty NOT prostitution.
Carol Leigh

CODE:RED je ve�disciplinaren, ve�medijski, kolaborativni projekt, ki problematizira in raziskuje neformalne modele ekonomije, samoorganiziranje, globalno seksualno delo in trgovino z ljudmi. Uvodno geslo Carol Leigh, znane ameri�ke aktivistke in borke za pravice seksualnih delavk, opozarja na bistvo polo�aja, v katerega so ujeti seksualni delavci. Njihovo delo je nezakonito (outlaw), po drugi strani pa so vanj najve�krat prisiljeni zaradi rev��ine oziroma boja za golo pre�ivetje. Seksualno delo je pomembenen vir zaslu�ka za �tevilne segmente prebivalstva, ki so izklju�eni iz dominantnih ekonomskih tokov.
Vanj so najpogosteje prisiljeni ljudje iz depriviligiranih dru�benih skupin (otroci, �enske), ki simbolno in realno �ivijo na robu dru�be ali sploh zunaj nje in so� stigmatizirani in brez najosnovnej�ih pravic.

Za�etek novega stoletja zaznamuje novo obdobje mno�i�nih migracij. Te so se za�ele �e v osemdesetih leth prej�njega stoletja, usmerjene so proti Severni Ameriki, Zahodni Evropi� in Avstraliji. Predvsem Vzhodna Evropa in biv�a Sovjetska Zveza sta postali prostor mno�i�nega preseljevanja in izseljevanja. Najve�krat zaradi vojn ali �elje po bolj�em �ivljenju.
Po padcu berlinskega zidu smo pri�e tudi mno�i�nemu izbruhu t. i. migrantske prostitucije, ki je preplavila Zahodno Evropo. Zahodne dr�ave na novo situacijo niso bile pripravljene.Tiste, ki so do seksualnega dela v zadnjih desetletjih oblikovale napredno politiko, so bile v precepu, saj je njihova zakonodaja postala zaradi spremenjenih razmer nove globalne ekonomije zastarela in neuporabna.

Ko govorimo o globalizaciji, najve�krat govorimo o hipermobilnosti kapitala in storitev, o vplivu novih tehnologij na produkcijo, distribucijo in komunikacijo, manj pa DRUGI plati istega fenomena: o novi mednarodni delitvi dela, o novih oblikah su�enjstva, novih spolnih delitvah ipd. ki so posledica ekonomskih zahtev "prvega" sveta do "tretjega" sveta. Nova mednarodna delitev dela je odlo�ilno odvisna od� t. i. �enskega dela, ki je tesno povezano z migracijami in aktualnim fenomenom feminizacije migracij. Pri tem ima pomembno vlogo prostitucija in trgovina z ljudmi oz. �tevilne oblike novega su�enjstva. Izjemno pove�anje tovrstnega kriminala(1) in preusmeritev organiziranih mafijskih zdru�b na ta podro�ja ka�eta, da so te dejavnosti izjemno profitne.
Globaliziranje prostitucije, kot tudi logistika in komunikacijske mre�e, ki obkro�ajo skupnost migrantskih seksualnih delavk, ka�ejo, da tudi v prihodnje ne moremo pri�akovati bistvenih sprememb v migracijskih tokovih.(2)

Eno temeljnih vpra�anj je kako pre�iveti zunaj mehanizmov in okvira globalnega kapitalizma, ki danes strukturira celotno �love�ko civilizacijo. Projekt CODE:RED raziskuje tudi samoorganiziranost marginalnih skupin in skupnosti, ki ne �ivijo v prevladujo�ih dru�benih, ekonomskih in politi�nih okvirih. Tako kot v preteklosti, se tudi danes, v sodobnih dru�bah, skupine jasno delijo na tiste, ki so v dru�bo vklju�ene, in one, ki so iz nje izklju�ene. Izklju�eni so se, da pre�ivijo, prisiljeni saamoorganizirati. Samoorganizacija izklju�enih pa je radikalno druga�na od samoorganizacije tistih, katerih identiteta se lahko zlije z "legitimnim" dru�benim telesom(3).

Support your local hooker!
Carol Leigh

CODE:RED vklju�uje razne oblike sodelovanja s strokovnjaki, znanstveniki in aktivisti�nimi skupinami, ki segajo od raziskav, aktiviranja in samopomo�i do javnih manifestacij, akcij, razstav ipd.
Projekt poteka v umetnostnem kontekstu in zunaj njega. Pri akcijah deluje P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti po principih skupinskega dela in navezuje s skupinami in posamezniki enakovredne, partnerske odnose.
Projekt CODE:RED aktivno posega v obstoje�e stanje stvari in i��e nove poti in oblike za spremembe. Odpira (tudi) umetnostni prostor za problematiziranje in spremembo socialnih, ekonomskih in politi�nih vpra�anj.

Obdobje prvih �tirih let projekta CODE:RED bi lahko razdelili na tri vsebinske faze:
konceptualna faza projekta (1999/2000) s pripravami, �tudijem, konceptualizacijo ipd.; aktivisti�na faza (2001-� ) z javnim delovanjem, povezovanjem, akcijami in intervencijami, in fazo kartografij globalne trgovine z ljudmi (2004-� ).
Kratek povzetek dejavnosti med letoma 1999 do 2004 lahko strukturiramo okoli poglavij: modeli povezovanja, avtonomni mediji, javne akcije, mobilna arhitektura, kartografije.

Modeli povezovanja
I. svetovni kongres seksualnih delavcev in Novega parazitizma, Benetke, 2001 / The Ultimate Sex Worker Conspiracy Soiree: Conference and Party, New York, 2002

Najbolj kompleksna primera povezovanja sta bila v letih 2001 in 2002 v obliki "kongresov" in "konferenc". I. svetovni kongres seksualnih delavcev in Novega parazitizma je bila prvajavna manifestacija projekta CODE:RED. Spri�o dobre organiziranosti je akcija pritegnila izjemno pozornost uradnih medijev in odmev je bil velik. Projekt je nastal v timskem delu s Comitato per I Diritti Civili delle Prostitute iz Pordenona, eno vodilnih organizacij za varstvo seksualnih delavk in delavcev v Italiji.

I. svetovni kongres seksualnih delavcev in Novega parazitizma je potekal v okviru 49. bene�kega bienala med 6. in 8. junijem 2001, na javnem prostoru blizu Giardinov, v �otoru, ali "Paviljonu prostitutk" (Padiglione delle Prostitute). Seznam sodelujo�ih skupin in organizacij je bil impresiven. Sodelovale so skupine, aktivistke in predstavniki iz Tajvana, Tajske, Kambod�e, Vietnama, Italije, Nem�ije, ZDA in Avstralije. Kongres je bil mi�ljen kot kreativni okvir za povezovanje, izmenjavo in informiranje.
Aktivistke in skupine so predstavile razmere na seksualnem trgu, strategije boja za civilne pravice seksualnih delavk in delavcev, predvsem pa principe organiziranja, izobra�evanja, samopomo�i in za��ite - s pogovori, video projekti, razstavami, dokumentarnimi publikacijami, performansi, aktivisti�nim pouli�nim gledali��em, agitacijskimi glasbenimi to�kami ipd.
Poseben poudarek je bil na Aziji, kjer seksualna industrija v zadnjih letih do�ivlja enega najve�jih razcvetov(4). Tajvanski aktivistki skupine COSWAS sta spregovorili o uspe�nem uporu tajvanskih seksualnih delavk. Te so s z demonstracijami, medijskimi nastopi in inventivnostjo zmagale proti mestnim oblastem v Taipeju, ki so posku�ale sprejeti novo restriktivno zakonodajo.
Poleg aktivistk iz Kambod�e (CWDA) in Vietnama je na kongresu sodelovale tudi predstavnica Global Alliance against Trafficking in Women iz Bangkoka. GAATW se �e dolgo bojuje proti izkori��anju prostitutk v Aziji in ima program izobra�evanja, zdravstvene in pravne pomo�i itn. GAATW je leta 1996 sprejela t. i. nizozemski model, ki seksualno ekonomijo pojmuje kot industrijo, v kateri imajo vsi udele�eni pravico do zakonskega varstva sindikatov.

Namen konference The Ultimate Sex Worker Conspiracy Soiree: Conference and Party, ki jebila delprojekta CODE:RED USA v lokalu TRUE v New Yorku, je bil povezovanje in neposredna reakcija na lokalne, nacionalne in mednarodne probleme pri seksualnem delu.
Sodelovali so predstavniki organizacij iz New Yorka, Baltimora, Bostona, San Francisca in Los Angelesa. Konferenca je bila organizirana v sodelovanu z organizacijami za pravice seksualnih delavk (PONY, COYOTE in SACRD), homoseksualcev (HOOK) in transseksualcev.
Odli�no medsebojno sodelovanje skupin, ki se bojujejo za pravice razli�no spolno orientiranih in delujejo v vseh vejah seksualne industrije je ustvarilo izredno pozitivno atmosfero prijateljstva in solidarnosti.
Seksualno delo v ZDA zaradi kriminalnega statusa do�ivlja posebno transformacijo, saj se seli iz javnega prostora v virtualni prostor. Po septembrskih teroristi�nih napadih leta 2001 so seksualne delavke za�eli obravnavati kot posebno sumljivo in problemati�no skupnost, �upan mesta pa jih je prakti�no izena�il s teroristi.
Konferenca The Ultimate Sex Worker Conspiracy Soiree: Conference and Party je bila organizirana v sodelovanju z najpomembnej�imi aktivisti�nimi skupinami in ve� kot dvajset nastopajo�imi.
Teme kratkih diskusijskih sklopov in okroglih miz, na katerih so sodelovali poznavalci, znanstvenice, aktivistke in seksualni delavci, so bile: pravice seksualnih delavcev, spol in seksualne identitete, rasa in razred pri seksualnem delu.
Performanse in kratke nastope, na temo seksualne industrije so prispevali pisateljice in pisatelji (med drugim Tracy Quan in David Sterry), pesniki, igralke, artisti in radikalna aktivisti�na enota.��

Avtonomni mediji
Spletna stran CODE:RED USA / �asopis Sex Worker /� Spomenik neznani prostitutki, Ljubljana 2002

Spletna stran CODE:RED USA je bila zasnovana kot osnovno informacijsko in komunikacijsko orodje projekta, saj zaradi njegove anonimnosti (uradna zakonodaja) javni mediji niso objavljali informacij o akcijah. Spletna stran je bila uradno dostopna javnosti na medmre�ju od 16. aprila 2002 od 00.00 ure po srednjeevropskem �asu, oz. od 6.00 ure po newyor�kem �asu.
Spletna stran je vsebovala osnovne informacije o projektu, najaktualnej�e najave akcij/intervencij, javni forum, zgodovino projekta in povezave.

Ob kongresu v Benetkah je iz�la prva tematska �tevilka �asopisa Sex Worker. �asopis so zastonj delili mimoido�im in obiskovalcem galerije A+A. Prina�al je uradna manifesta
P.A.R.A.S.I.T.E. Muzeja sodobne umetnosti in Comitato per I Diritti Civili delle Prostitute, informacije o programu kongresu, njegovih udele�encih ipd. Druga tematska �tevilka �asopisa je iz�la ob projektu CODE:RED Sektor Zagreb in se ukvarja z problematiko globalnih migracij ter predstavlja novi arhitekturni model mobilne arhitekture, namenjene samostojnim seksualnim delavkam.

Spomenik neznani prostitutki je med 1. in 5. februarjem 2002 stal v sredi��u Ljubljane v sklopu projekta Agent Spremembe v Mednarodnem grafi�nem likovnem centru.
Postavitev Spomenika neznani prostitutki je spremljala okrogla miza Globalizem in nova izklju�evanja in javno odkritje, ki je povzelo vse elemente otvoritvene simbolne ceremonije.
Forma "za�asnega spomenika" problematizira javni prostor, specifi�no lokacijo in idejo monumentalnosti. "Za�asni spomenik" je fragmentaren in heterogen. Nastaja spontano, nelinearno in subjektivno, z recikla�o, kola�em, neposredno informacijo, participacijo in iz vsakdanjih, rabljenih ali cenenih materialov; skratka, ravna se po etiki in estetiki vsakdana in za�asnosti.

Javne akcije
Pohod rde�ih de�nikov, Benetke, 2001 / Zlati �evlji Times Squara, New York, 2002 / Sla�enje z Marxom, Berlin, 2002��

Pohod rde�ih de�nikov je zgled manifestacijskega pohoda, ki aktivno in javno demonstrira svojo navzo�nost v mestu. Da se ga bolje sli�i in vidi, uporablja rekvizite, kakr�ni so megafon in rde�i de�niki, glasno opozarja nase in se ne razlikuje od obi�ajnih oblik politi�nih demonstracij. Povorka z udele�enci Kongresa, lokalnimi organizacijami in naklju�nimi simpatizerji je �la od kongresnega �otora do Galerije A+A, skozi sredi��e mesta.
Pohodje pre�il mesto, da bi povzro�il prekinitev, zvo�no/vizualno zarezo v rutini in kontinuiteti mestne panorame. Poleg realne, manifestacijske, plati je imel tudi pomembno simbolno plat.
S skupno hojo smo zarisali to�ke nove geografije mesta, ki je sicer potla�ena in pozabljena. To je geografija dru�bene zgodovine seksualnih delavk, od slavnih bene�kih kurtizan Veronice Franco in Gaspare Stampa, do danes.

Akcija Zlati �evlji Times Squara je bila 1. maja 2002 na Times Squaru v New Yorku. Podobno, kot Pohod rde�ih de�nikov, je tudita akcija izrabljala akt hoje, a na druga�en na�in. Hoja je bila tukaj intimni akt in akcija se je pokazala samo pazljivemu mimoido�emu, saj je bil akter stopljen z mno�ico obiskovalcev in turistov. Hoja je potekala v po�asnem ritmu in v ti�ini. Akter je obhodil ves trg, pri tem pa je na vrvici za seboj vlekel par zlatih �enskih �evljev.
Lokacija Times Squara ni bila izbrana naklju�no. To je pomembno simbolno mesto seksualne industrije New Yorka, ki se je v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja spremenilo v simbol njenega kriminaliziranja in v za�etku devetdesetih v simbol njenega izbrisa. Leta 1985 so mestne oblasti za�ele v imenu "varnosti in zdravja" javno kriminalizirati peep-showe, gledali��a in kinematografe, ki so predvajali filme s seksualno vsebino. Leta 1990 je �upan New Yorka Rudy Giuliani, ki mu je pri tem pomagala korporacija Walt Disney, z vrsto novih restriktivnih zakonov "o�istil" center mesta.
Odlo�itev, da se Times Square "o�isti", je imela malo skupnega z resni�nim zavzemanjem za javno zdravje, trdi v svojem delu Times Square Red, Times Square Blue Samuel R. Delany. Temeljila je predvsem na korporativnem pohlepu. Hkrati je napovedala zmago nove represivne mentalitete v New Yorku, ki v imenu higiene onemogo�a dru�bene stike in komunikacijo med ljudmi razli�nih ras in razredov na urbanem javnem mestu.�

Javni performans Sla�enje z Marxom je bil zasnovan v okviru projekta Ostensiv: Sodobna umetnost Vzhodne Evrope v veliki vhodni avli Humboldtove univerze v Berlinu, pred stopni��em, ki ga krasi veliki citat Karla Marxa: "Die Philosophen haben die Welt nur verschieden interpretiert, es kommt aber darauf an, sie zu ver�ndern."* �
V performansu je sodeloval lokalni striper. Za nastop je uporabil ve� kostumov: iz po�asti (nezavedno, zlo) se je prelevil v figure mo�kih filmskih in literarnih junakov, ki stereotipno reprezentirajo mo�, dobroto in naravnost, t. j. v Supermana in Tarzana. Lokacija univerze (reprodukcija znanja), citat (zahteva po akciji in spremembi stanja) in seksualni delavec (reprezentacija mo�kih stereotipov) so tvorili zanimiv trikotnik pomenov in delitev.

Mobilna arhitektura
Working Unit ZO1, Zagreb 2003

"Kaj pomeni razglasitev izklju�nih ekonomskih con sredi Zagreba?"

WORKING UNIT Z 01 je arhitekturni na�rt, ki je nastal v sodelovanju z arhitektko Anjo Plani��ek v okviru projekta CODE:RED Sektor Zagreb. S sodelovanjem zgodovinarke Petre Hoblaj in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) smo pripravili okroglo mizo o prisilnih migracijah, ki so na podro�ju Balkana izjemno raz�irjen pojav.
Z modelom WORKING UNIT Z 01 smo se prvi� ukvarjali z bivanjsko problematiko marginalne skupine. Nov model mobilne arhitekture naj bi bil osnovni modul, povsem prilagojen za samostojno delo seksualnih delavk in delavcev. Bivalnik WORKING UNIT Z 01 je sestavljiv, mobilen in prilagodljiv. Lahko ga je priklju�iti na obstoje�e energetske vire in sanitarna vozli��a ali preklopiti na samooskrbovalne sisteme. Ve� povezanih enot lahko sestavlja ve�je enote ali celo zaklju�ene urbanisti�ne sklope.
Notranjost osnovnega modula sestavlja pet con: cona higiene, sprejemnica, lounge, svetlobna cona in delovna cona. Opremljen je s funkcionalnim pohi�tvom, kopalnico, video in avdio napravami in varnostno-komunikacijskim sistemom, ki omogo�a neposredno povezavo s policijo.
V Zagrebu in predmestju Zagreba, kjer smo ta model razvijali, smo izbrali tri potencialne urbane in suburbane lokacije, ki ustrezajo ve�ini funkcionalnih zahtev in parametrom (dostopnost, varnost, infrastruktura, avtonomnost) za postavitev prvih grozdov delovnih enot.
Modul WORKING UNIT Z 01 se vsebinsko navdihuje pri �tevilnih (utopi�nih, ludisti�nih in realnih) urbanisti�nih in arhitekturnih modelih poznih �estdesetih let 20. stoletja: pri konceptu Plug-in City Petra Cooka ali pri diametralnem konceptu Novega Babilona, ki sta zasnovana kot kolektivna, dru�bena projekta in ki delujeta predvsem kot specifi�ni projektivni okvir za ustvarjanje novih situacij.

Kartografije
MONAPOLY - Igra trgovanja z ljudmi, 2004

�yvind Fahlstr�m je v zgodnjih sedemdesetih letih 20. stoletja ustvarjal dela, ki so vabila gledalce, da pose�ejo vanje, da jih spreminjajo. Med najbolj znanimi je serija Monopoly (CIA Monopoly, World Trade Monopoly, Indokina Monopoly), predelava znane igre, ki kriti�no obravnava ameri�ko zunanjo politiko, globalno trgovino, voja�ko industrijo in topografijo ameri�kih voja�kih intervencij v svetu.
Tudi igra MONAPOLY je predelava najbolj slavne kapitalisti�ne igre. Izgleda kakor Monopoly in ohranja osnovno shemo igre, a jo zamenjuje z novo vsebino. Igralci med igro dobivajo nove informacije o globalnem seksualnem delu, pomembnih lokacijah, aktivisti�nih organizacijah, mafijah, ki organizirajo trgovino z ljudmi ipd. Igralci lahko financirajo gradnjo varne hi�e, podprejo delovanje skupin za pravice seksualnih delavk in njihove programe ali re�ijo seksualno su�njo iz Moldavije.�
MONAPOLY je nova kartografija seksualnega dela in trgovanja z ljudmi. Igralci ne kopi�ijo kapitala, ampak se seznanjajo z geopolitiko seksualnega dela v �asu globalnega kapitalizma in nove ekonomije.

Opombe:

	I. svetovni kongres seksualnih delavcev in Novega parazitizma, Benetke, 2001 / The Ultimate Sex Worker Conspiracy Soiree: Conference and Party, New York, 2002
	Pohod rde�ih de�nikov, Benetke, 2001
	Zlati �evlji Times Squara, New York, 2002
	Sla�enje z Marxom, Berlin, 2002