|
Konceptualna umetnost 60-ih in 70-ih let
PREDAVATELJI
Igor Zabel
Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz primerjalne knji�evnosti, umetnostne zgodovine in leta 1989 kon�al magistrski �tudij primerjalne knji�evnosti. Od leta 1986 dela kot kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Pripravil je ve� razstav ter delal kot strokovni sodelavec in svetovalec pri doma�ih in mednarodnih projektih, npr. Nerazlo�ljiva navzo�nost, Kustosova delovna soba, Ljubljana, 1997 (kustos); 33. Zagreb�ki salon, Zagreb, 1998 (kustos); 2000+ - The Arteast Collection, Ljubljana, 2000 (�lan skupine kustosov); Aspects/Positions, Dunaj, 2000 (�lan skupine kustosov); Manifesta 3, Ljubljana, 2000 (koordinator); Oko in njegova resnica, Ljubljana, 2001 (kustos),... Objavil dve knjigi esejev o sodobni umetnosti (Vmesni prostor: Eseji o delu Emerika Bernarda, Krt, Ljubljana 1991; in Speculationes, Studia Humanitatis (Minora), Ljubljana 1997) in ve� razprav in �lankov v slovenskih in tujih katalogih in revijah (mdr. Art Journal, Art Press, Index, Moscow Art Magazine). V zadnjem �asu objavil tekste mdr. v naslednjih publikacijah: Connected Cities, Duisburg, 1999; After the Wall, Stockholm, 1999; L'autre moitie de l'Europe, Pariz, 2000; Words of Wisdom, New York, 2001; Ausgetr�umt..., Dunaj, 2002.
Lilijana Stepan�i�
Na ljubljanski univerzi je diplomirala iz ekonomije, umetnostne zgodovine in sociologije. Kot kustosinja dokumentalistka je delala v Obalnih galerijah v Piranu in nato kot kustosinja v Moderni galeriji v Ljubljani. Med letoma 1993-97 je bila direktorica Sorosovega centra za sodobne umetnosti - Ljubljana. Od leta 1997 do 2000 je bila direktorica Zavoda za odprto dru�bo - Slovenija. Od leta 2001 je direktorica Mednarodnega grafi�nega likovnega centra v Ljubljani. Je �lanica ve� slovenskih in mednarodnih komisij za likovno umetnost.
Mi�ko� �uvakovi�
Bil je soustanovitelj konceptualne Skupine 143 (1975-1980), soustanovitelj in sodelavec neformalne umetni�ke in teorijske institucije "Zajednica za Iztra�ivanje Prostora" (1982 - 1989).Od 1988 �lan je Slovenskega dru�tva za estetiko. Leta 1993 je doktoriral na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu na temo "Analiti�ka filozofija i teorija umetnika". Predava estetiko in teorijo umetnosti na Fakulteti glasbene umetnosti in na Interdisciplinarnih postdiplomskih �tudijah Univerze umentosti v Beogradu. Zasnoval je predmete: "Teorija digitalne umetnosti" in "Studije izvo�a�kih umetnosti" na Interdisciplinarnih postdiplomskih �tudijah Univerze umentosti v Beogradu. Bil je ali je urednik raznih �asopisov. Je avtor �tevilnih publikacij s podro�ja vizualne in glasbene umetnosti.
L�szl� Beke
Leta 1968 je diplomiral iz umetnostne zgodovine na univerzi ELTE v Budimpe�ti. Po diplomi je do leta 1986 delal kot raziskovalec na podro�ju umetnostne zgodovine pri Raziskovalnem in�titutu za umetnostno zgodovino mad�arske Akademije znanosti in umetnosti. Med letoma 1987 in 1988 je predaval umetnostno zgodovino na univerzi Lumiere Lyon 2 v Franciji. Med letoma 1988 in 1995 je bil zaposlen kot glavni kustos za umetnost 19. in 20. stoletja v Narodni galeriji v Budimpe�ti, od leta 1990 pa je profesor interdisciplinarnega �tudija na Akademiji za likovno umetnost v Budimpe�ti. Od leta 1995 je generalni direktor M�csarnok, Palace of Art, v Budimpe�ti. Je avtor �tevilnih publikacij s podro�ja sodobne umetnosti.
Antje von Graevenitz
Je predavateljica zgodovine umetnosti 20. stoletja na Univerzi v K�lnu. Leta 1972 je na Univerzi v M�nchnu doktorirala z dizertacijo o baro�ni ornamentiki 17. stoletja na Nizozemskem. Je avtorica �tevilnih prispevkov o zgodovini moderne umetnosti, ki so bili objavljeni v znanstvenih revijah, umetnostnih �asopisih in katalogih, medtem ko svoje umetnostne kritike objavlja v nem�kih in nizozemskih �asopisih. Njena specializacija so antropolo�ke teme, v okviru katerih je pisala predvsem o ritualih v umetnosti (npr. Beuys, Duchamp in Bruce Nauman) in o performansu. �ivi v Amsterdamu in K�lnu.
Charles Harrison
Z zgodovino, kritiko in produkcijo umetnosti se ukvarja �e od 60tih let, s skupino Art&Language pa sodeluje �e ve� kot 25 let. Je avtor knjige Essays on Art &Language (1991) in Modernism (1997), skupaj s Paulom Woodom pa je uredil antologiji Art in Theory 1900-1990 (1992) ter Art in Theory 1815-1900 (1998). Skupaj z Michaelom Baldwinom and Melom Ramsdenom je avtor knjig Art and Language in Practice Vol 1: Illustrated Handbook in urednik Vol 2: Critical Symposium (obe 1999). Kot kustos je pripravil razstavo When Attitude becomes Form, ICA, London, 1969; Idea Structures, Camden Arts Center, 1971. O moderni umetnosti je predaval v Angliji, Evropi in ZDA. Je profesor zgodovine in teorije umetnosti na Open University v Angliji ter izredni profesor zgodovine umetnosti na University of Texas v Austinu, ZDA.
|