Borut Hlupi� (Soya Holland)
John Baldessari
Marina Abramovi�
Uwe Laysiepen (Ulay)
�eljko Jerman

Borut Hlupi� (Soya Holland)

Borut Hlupi� (Holland), rojen leta 1956, je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo v Ljubljani. V letih �tudija je sledil marksisti�ni filozofiji in bil aktiven v krogih okrog �kuca, Problemov in Tribune. Leta 1981 je pri zalo�bi �kuc izdal samostojno pesni�ko zbirko Anti-Amerika. Ukvarjal se je z vizualno poezijo, bil je eden od za�etnikov mailarta v Sloveniji, sledil je razli�nim likovnim praksam, predvsem slikarstvu. V zadnjem �asu se ukvarja s tako imenovano kvantno umetnostjo, ki umetni�ko ustvarjanje pojmuje kot odkrivanje in razkrivanje duhovnega, "eteri�nega" sveta, kjer prebivajo vi�ja bitja - angeli. Ti so tudi najpogostej�i motiv njegovih slik. Angelski svet je spoznal v razodetju in ga podprl s filozofijo Rudolfa Steinerja. V svojih delih posku�a likovno upodobiti ta angelski, nevidni svet, ki pa ga lahko zaznajo in opi�ejo le posve�eni. �ivi in dela v Celju.

Samostojne razstave
1995 Ljubezniva vesoljska ladja, Likovni salon Celje
1996 Ljubezniva vesoljska ladja, Galerija �kuc, Ljubljana
2002 Slikarska razstava, Galerija sodobne umetnosti, Celje

Skupinske razstave
1999, 2001 Vizualna in konkretna poezija, Be�igrajska galerija, Ljubljana
1999 Mestece Celje, fantazme osemdesetih, Likovni salon Celje

John Baldessari je bil rojen leta 1931 v National Cityju v Kaliforniji, ZDA. �olal se je na San Diego State College, kjer je tudi diplomiral. Kot ena glavnih figur ameri�ke konceptualne umetnosti se je uveljavil v drugi polovici 60. let 20. stoletja. Bil je profesor na Suthwestern University, University of California San Diego in California Institute of the Arts. Trenutno �ivi in dela v Santa Monici, Kalifornija.
Razstavljal je po celem svetu, med drugim na Documenti 4, 5 in 6, Bene�kem bienalu, Momi v New Yorku, Moci v Los Angelesu. Leta 2001 je gostoval na Grafi�nem bienalu v Ljubljani.

Ve� o delih in razstavah Johna Baldessarija na www.baldessari.org

Marina Abramovi�

Rojena je 30. 11. 1946 v Beogradu. Od leta 1965 do 1970 je obiskovala Akademijo za likovno umetnost v Beogradu, nato se je od leta 1970 do 1972 izpopolnjevala na podiplomskem �tudiju na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Zdaj �ivi v Amsterdamu. Leta 1997 je predavala na Hochschule f�r Bildende Kunst v Braunschweigu, Saksi v Nem�iji.
S performansom in s telesom se je Marina Abramovi� za�ela ukvarjati, ko je �ivela �e v Jugoslaviji. Zanimale so jo meje telesa, meje fizi�ne in psihi�ne vzdr�ljivosti. Pomembna se ji je zdela energija, ki se pretaka med njo in ob�instvom. Njena mo� je bila zelo velika, celo fatalna. V obdobju v Jugoslaviji je bila zanjo umetnost vpra�anje �ivljenja in smrti, nekaj skrajnega, kot je bila tudi sama skrajna osebnost. Upirala se je ne samo dru�inskemu ustroju, marve� tudi dru�benemu in umetni�kemu sistemu. Njena uporni�ka energija jo je ozna�evala kot izdajalko takratne umetnosti in velika ve�ina je nasprotovala njenemu delu.
Leta 1975 je na televizijskem snemanju umetnosti performansa in njenih pomembnih predstavnikov v Amsterdamu spoznala Ulaya. Naklju�je je pokazalo, da je bilo to na dan 30. novembra, ki je bil tudi dan njenega in njegovega rojstnega dneva. �ez nekaj �asa sta se odlo�ila, da bosta �ivela skupaj v Amsterdamu. V njunem skupnem sodelovanju je njena energija postajala bolj �enstvena. Naredila sta ogromno performansov, videov in filmov, z vpra�anji o njunem uravnote�enju mo�ke in �enske energije, zmanj�evanju ega, polo�aju javne in zasebne sfere ter njunemu prepletanju ... Sodelovala sta do leta 1988, kasneje sta se raz�la.
Po njuni prekinitvi je ponovno pri�ela vreti njena 'mo�ka' energija. Ukvarjala se je s performansi, z energijo, ki je podobna �amanski tradiciji. Gre za povezovanje z vi�jimi energetskimi viri v razli�nih �love�kih preizku�njah, kar ima zna�ilnosti terapije, transa ter navdiha, le-to pa �eli pokazati manj�i skupini ljudi svojega ob�instva.
Zanjo je umetnost predvsem domena javnega podro�ja. Njeno delo ima vedno opravka z resni�nim telesom in njegovimi mejami; pomembnej�i ji je sam proces dela, ne pa umetni�ki objekt.

Samostojne razstave in performansi

1972 Ritem 10, Prvi del (Osem umetnikov iz Jugoslavije), Galerija Richard Demarco, Edinburgh, �kotska
1973 Spaces, Galerija sodobne umetnosti, Zagreb (instalacija)
Ritem 5, Raz�irjen medijski festival, �tudentski kulturni center, Beograd
Ritem 2, Galerija sodobne umetnosti, Zagreb (performans)
Ritem 4, Galerija Diagramma, Milano, Italija
Ritem 0, Galerija Studio Mora, Neapelj, Italija
1974 Art Must be Beautiful Artist Must be Beautiful, Umetni�ki festival, Kobenhaven, Danska (performans)
1979The Brink, Evropski dialog, Tretji bienale v Sydneyju, Umetni�ka galerija Novega Ju�nega Walesa, Sydney, Avstralija
1980 Gold found by the Artists, Nightsea Crossing, Umetni�ka galerija Novega Ju�nega Walesa, Sydney, Avstralija
1986 Nightsea crossing, Mus�e Saint-Pierre d'Art Contemporian, Lyon, Francija (objekti, fotografska dokumentacija)
1987 Ulay/Marina Abramovi�, Center sodobne umetnosti, Palais Wilson, �eneva, �vica (objekti in polaroidi)
1989 Boat Emptying/Stream Entering, Galerija Victoria Miro, London, Velika Britanija (objekti)
The Lovers, Stedelijk muzej, Amsterdam, Nizozemska; Muhka, Antwerpen, Belgija
1990 The Lovers, St�dtische Kunsthalle, D�sseldorf, Nem�ija
The Lovers, Galeries Contemporanies, Center Georges Pompidou, Pariz, Francija
1991 Watersael, Neue Nationalgalerie, Berlin, Nem�ija
1989 Cleaning the Mirror, Sean Kelly Gallery, New York, ZDA (instalacija z objekti in performans)
1990 Objects Performans Video Sound, (potujo�a razstava), Villa Stuck, M�nchen, Nem�ija; Kunsthalle Brandts Klaedfabrik, Odense, Danska; Groninger muzej, Groningen, Nizozemska
1991Spirit House, Sean Kelly Gallery, New York, ZDA (videoinstalacija in objekti)
1998 Artist Body - Public Body (potujo�a razstava), Kunstmuseum Bern, �vica; Muzej sodobne umetnosti Valencia,
�panija; Moderna galerija in Cankarjev dom, Slovenija
1999 Expiring Body Video Installation, Fabric Workshop and Museum, Philadelphia, ZDA

Skupinske razstave in performansi

1975 Sound environments, Galerija �tudentskega kulturnega centra, Beograd, Jugoslavija
1976 Ambiente, Participazione/Strutture Culturali, Bene�ki bienale, Italija
1983 Vision of Disbelief, �etrti bienale v Sydneyju, Avstralija
1992 Les Magiciens de la Terre, Center Georges Pompidou, Pariz, Francija (objekti)
1993 Nature in Art, Kunstmuseum, Dunaj, Avstrija (objekti)
1994 Arte Amazonas, Museo de Arte Moderna, Rio de Janeiro, Brazilija (objekti)
1995 La Coeistenza dell'Arte, Bene�ki bienale, Italija
1996 Cerco, Mednarodni bienale de Obidos, Obidos, Portugalska
Svetovni festival videa, Svetovni video center, Haag, Nizozemska
Diff�rentes Natures, (Feur, Wasser, Erde, Luft), La D�fense, Pariz, Francija
1995 Longing and belonging, Site Santa Fe, New Mexico, ZDA (objekti, instalacija)
Istanbul Bienalle, video instalacija "Becoming visible", Istanbul, Tur�ija
Bienale v Lyonu, Muzej sodobne umetnosti, Lyon, Francija (videoinstalacija)
Feminin/Masculin, Center Georges Pompidou, Pariz, Francija
1996 Walking and Thinking and Walking, Muzej Louisiana, Odense, Danska (videoinstalacija in objekti)
1997 Future, Present, Past, Bene�ki bienale, Italija (videoinstalacija in performans)
Ulay/Abramovi�, 1976-1988, Van Abbe Museum, Eindhoven, Nizozemska
(videoinstalacije)
1998 Out of Action - Between Performance and the Object, 1949-1979 (Marina Abramovi�/Ulay),
Museum of Contemporary Art, Los Angeles, ZDA
Museum of Contemporary Art, Dunaj, Avstrija
El museu d'Art Contemporani de Barcelona, �panija
Museum of Contemporary Art, Tokyo, Japonska
Die Spur des Sublimen, Kunsthalle zu Kiel, Kiel (objekti)
Wounds, Moderna Museet, Stockholm (videoinstalacija)
Animal, Anima, Animus, Porin Taidemuseo, Pori, Finska
1999 Images of Religious Contemplation, Lillehammer Kunstmuseum, Lillehammer, Norve�ka (videoinstalacija)

Rojen leta 1943 v Solingenu v Nem�iji. Leta 1968 se je preselil v Amsterdam, kjer je �tudiral fotografijo. Bil je svetovalec pri Polaroidu. V zgodnjem obdobju umetni�ke poti je delal polaroidne fotografije z osebnej�im zna�ajem. Z videom, performansom in instalacijami se je za�el intenzivneje ukvarjati leta 1974. V obdobju od 1975 do 1988 je sodeloval z Marino Abramovi�. V njunih skupnih performansih je bilo v ospredju vpra�anje eksistencialnega polo�aja �love�ke vzdr�ljivosti v javni sferi. Veliko je potoval, �ivel in delal z Aborigini v pu��avi v Avstraliji. Leta 1988 je potoval po Indiji, Severni Afriki, Japonski in Kitajski (The Great Wall Walk). Po razhodu z Marino Abramovi� se je Ulay ponovno posvetil fotografiji kot polju umetni�kega izraza. Njegovo glavno zanimanje je bil polo�aj �loveka kot brezdomca, obsojenca, kot Aborigina. Ukvarjal se je s problemom in na�ini, kako se ljudje odzivajo na nacionalizem in njegove simbole.
Vedno poudarja svojo odprtost do publike, sam se ka�e kot ranljiv �lovek, brez prikrivanja. Vse do danes je veliko gostoval s svojimi predavanji, seminarji in delavnicami na razli�nih umetni�kih akademijah, galerijah in muzejih po svetu. Leta 1998 je bil posnet njegov filmski portret Ulay v fotografiji, ki prikazuje obdobja njegovega poznega umetni�kega delovanja v Bostonu (1990), Berlinu (1994-1995) in Avstraliji (1997).

Samostojne razstave
(v sodelovanju z Marino Abramovi�)

Installation One, De Appel, Amsterdam
Installation Two, Harlekin Art, Wiesbaden
On the Way, Audio Arts/Riverside Studio, London
You seeWhat You Feel/I See, Time Based Arts, Amsterdam
Modus Vivendi, ICA, Boston, Massachusetts
Modus Vivendi, dela 1980-1985, potujo�a razstava:
Stedelijk Van Abbemuseum, Eindhoven; K�lnischer Kunstverein, Cologne; Castello de Rivoli, Turin
Modus Vivendi: Tuesday/Saturday, Galerija Burnett Miller, Los Angeles, Kalifornija
Nightsea Crossing, Musee Saint Pierre Art, Lyon
Ulay/Abramovi�, San Francisco Art Institute
Die Mond, Der Sonne, Centre d'Art Contemporian-Palais Wilson, Geneva; Contemporary Arts Center, Cincinnati, Ohio
The Lovers, Stedelijk Museum, Amsterdam; Museum van Hedendgase Kunst, Antwerpen
The Lovers, Kunsthalle D�sseldorf; Musse d'Art Moderne, Pariz; Moderna Museet, Stockholm
The Lovers, Mus�e d'Art Contemporian, Montreal
Images of Consciousness, Miller Nordenhake, Cologne
Ulay/Abramovi�, Galerija Okazaki Tomako, Tokyo

Skupinske razstave
(v sodelovanju z Marino Abramovi�)

Ambiente/participazione/strutture culturale, Bene�ki bienale, Benetke
La Performans Oggi, galerija Comunale d'Art Moderna, Bologna
Masculin/feminin, Trigon 79, Steirischer Herbst 79, K�nstlerhaus/Neue Galerie, Graz
VXI. bienale v Sao Paulo, Sao Paulo
Momentbild, K�nstlerphotographie, Kestner Gesellschaft, Hannover
ARS 83, Umetni�ki muzej Ateneum, Helsinki
1985 Image On the Run, Dutch Video Art of the 80's, The Kitchen, New York
The Real Big Picture, The Queens Museum, New York
Avantgarde in the 80's, Los Angeles County Museum of Art, California
1989 Das Verh�ltnis der Geschelechter, Bonner Kunstverein, Bonn
Male/Female, Center Georges Pompidou, Pariz
Bienale v Lyonu, Lyon
1998 Out of Actions - Between Performance and the Object, Museum of Contemporary Art, Los Angeles
Out of Actions - Between Performance and the Object, El museu d'Art Contemporani de Barcelona
Out of Actions - Between Performance and the Object, Museum of Contemporary Art, Tokyo
Ulay/Abramovi�, Tramway, Glasgow
1999 Ulay/Abramovi� Performances, Musee d'Art Contemporarian, Lyon

Rodil se je 10. 3. 1949 v Zagrebu, prekinil redno gimnazijsko izobra�evanje, zaklju�il fotografski te�aj in opravil strokovni fotografski izpit, isto�asno pa je odprl fotografski atelje "Blow up"" ... (1970). �e istega leta je pri�el raziskovati kreativne mo�nosti in meje znotraj medija fotografije, zaradi �esar se je v njegovih delih za�el kazati odklon od standardne, tako imenovane "umetni�ke fotografije". Zaradi tega je naletel na odpor umetni�ke srenje, a prvi strokovnjak, ki je v njegovem delu videl velik potencial, je bil prof. Radoslav Putar, eden od �lanov biv�e avantgardne skupine "Gorgona" in direktor takratnih Galerij mesta Zagreb. Leta 1973 ga je povabil na razstavo "Nova Fotografija 1", leta 1975 pa mu omogo�il prvo veliko samostojno razstavo. Jerman je bil kasneje povabljen na �tevilne samostojne in skupinske razstave v Jugoslaviji in drugod po svetu. Leta 1975 je bil soustanovitelj znane post-neoavantgardne skupine "Grupe �estorica autora", s katero je izvajal razstave - akcije; sprva v negalerijskih prostorih, kasneje pa �e v galerijah. Leta 1978 je skupina �e z nekaterimi znanimi post-konceptualnimi umetniki ustanovila "Delovno skupnost umetnikov", ki so v svojih prostorih "Podrum" organizirali razstave, projekcije, akcije, predavanja in druge umetni�ke dogodke. Skupaj z Vlasto Delimar je izvajal preformanse (1979-1983), samostojno delal interdisciplinarne akcije, pisal kritike in kreativne tekste. Med letoma 1998 in 2001 je predaval na Svobodni umetni�ki akademiji v Splitu, kjer od leta 1999 vodi Galerijo Ghetto. Leta 1996 mu je zagreb�ka Moderna galerija priredila retrospektivno razstavo (kustos Zdenko Rus). �ivi in dela v Zagrebu.

Samostojne razstave

1969 Omladinski klub u �rap�1970 evoj ulici, Zagreb
1972 Turisti�1973 ko dru�tvo Gornji grad, Zagreb
1974 Kreativna fotografija - Zagreb, Mjesna zajednica Stari grad
1975 Subjektivna fotografija / Subjective photography - Zagreb, CEFFT
Subjektivna fotografija - Beograd, Galerija SKC
1976 Life Art - Zagreb, Prozor u umjetnost, Vo�1977 arska 5
Moja galerija - Beograd, Galerija SKC
1978 Galerija Nova, Zagreb
1979 Moja godina / My year - Zagreb, Studio Galerije suvremene umjetnosti
Moj prostor - Zagreb, Podrum
Radovi pisa�im strojem - Zagreb, predvorje kina
1980 Punk Art - Zagreb, Podrum
1983 Early Works - Zagreb, galerija Doga?anja
1984 Elementarphotographie - Kassel, Galerie Friedrichstrasse
Elementarna fotografija 1974-1984 - Zapre�i�, Narodno sveu�ili�te
1985 Foto-ego-tot - Zagreb, Galerija PM
1986 Fotoslike / Photopaintings - Zagreb, Galerija DDT
1988 Fotogramske slike / Photogram paintings - Novo Mesto, Fotogalerija
Fotogramske slike - Prijepolje, Galerija Doma Revolucije
Foto slike - Zagreb, Galerija Doga?anja
1989 Povratak pramediju - Zagreb, Galerija Doga?anja
Dubrovnik, Galerija Sesame
Retrospektiva - Zagreb, Vo�arska 5
1990 Fotoslike / Photopaintings - Zagreb, Galerija PM
1993 Svejetloris / Lightdrawing - Zagreb, Galerija Miroslav Kraljevi�1994
Svjetloris II / Lightdrawing II- Salon Galerije Karas, Zagreb
1995 Svjetlorisi - Dubrovnik, Galerija Kova�1996 ka 3
Korkyra on my mind - Galerija PM, Zagreb
1997 Vela Luka, Centar za kulturu
1998 Subjektivne i elementarne fotografije, foto i fotogramske slike 1970-1995 / Subjective and elementary photographs, photo and photogram paintings 1970-1995 - Zagreb, Moderna galerija
1998 Moja godina II - zagreb, Studio Muzeja suvremene umjetnosti
Klub Otok, Dubrovnik
1999 Galerija-atelier-galerija - Zagreb, galerija PM
2000 Siva zona - Rijeka, Galerija Gal
Iz sive zone - zagreb, Crveno-crno u�ili�te / Caffe bar �As�
2001 Role, rolice - Zagreb, Dom hrvatskih likovnih umjetnika;
Dubrovnik, Umjetni�ka galerija Dubrovnik

Skupinske razstave(izbor)

1973 Nova fotografija 1 - Maribor, Razstavni salon Rotov�; Zagreb, Galerija suvremene umjetnosti; Beograd, muzej savremene umetnosti; Split, Galerija umjetnina
1976 Nova fotografija 2: Fotografija kao umjetnost - Zagreb, Galerija suvremene umjetnosti; Beograd, Muzej savremene umetnosti; Maribor, Razstavni salon Rotov�; Nowoszesna sztuka Jugoslawii / Modern Art of Yugoslavia - Warszawa, galeia Wspolczesna
1981 Life Art - Zagreb, Prozor u umjetnost, Vo�1982 arska 5
Moja galerija - Beograd, Galerija SKC
1978 Nova umjetni�ka praksa 1966-1978 - zagreb, galerija suvremene umjetnosti
1979 Nova fotografija 3 - Zagreb, galerija suvremene umjetnosti; Beograd, Muzej savremene umjetnosti; Maribor, Razstavni salon Rotov�
1980 Fotografija kao umjetnost, umjetnost kao fotografija - Zagreb, CEFFT; Beograd, Galerija SKC
1981 Erweiterte Fotografie / Extended Photography - Wien, Wiener Secession
1982 Inovacije u hrvatskoj umjetnosti sedamdesetih godina - Zagreb, galerija suvremene umjetnosti; Beograd, Muzej savremene umetnosti; Sarajevo, Collegium Artisticum Nove pojave u jogoslavenskoj umjetnosti - Wroclaw, galeria Avantgarda, Warszawa, Galeria Zaheta; Eindhoven, Kulturzentrum Philips; Bukurest, Galeria Dales
1985 Situacija Grupa �estorice autora 1975-1978 - Zagreb, Galerija Karas
1990 Hrvatska umjetnost u osamdesetim godinama - sarajevo, Collegium Artisticum; Skopje, muzej na sovremena umetnost; Zagreb, zagreba�1991 ki Velesajam
1993 Hrvatska fotografija od 1950. do danas - Zagreb, Muzej suvremene umjetnosti
Nova hrvatska umjetnost - Zagreb, Moderna galerija
Mjesto i sudbina - Dubrovnik, Muzej Rupe
The Horse who sings - radical Art from Croatia - Sydney, Museum of Contemporary Art
1995 Hrvatska fotografija '95 - Zagreb, Umjetni�ki paviljon
1996 Koncept - Zagreb, Umjetni�1997 ki paviljon
1998 Hrvatska fotografija ?97 - Zagreb, Umjetni�1999 ki paviljon
2000 Grupa �estorice autora (retrospektiva izlo�ba) - Zagreb, Dom hrvatskih likovnih umjetnika; Split, Multimedijalni centar
33. zagreba�ki salon - Zagreb, Muzejsko-galerijski prostor
2001 Grupa �estorice autora (retrospektivna razstava) - Rijeka, Kortil&Galerija Gal
Aspects / Positions: 50 years of art in central Europa 1949-1999 - Budapest, Ludwig
2002 Aspects / Positions: 50 years of art in Central Europa 1949-1999 - Budapest, Ludwig museum; Southampton, Hansard Gallery / City Gallery
2003 Grupa �estorice autora (retrospektivna razstava)- Ljubljana, Moderna galerija
Aspects / Positions: 50 years of art in Central Europa 1949-1999 - Prag, National Gallery