PREDAVATELJI

Šesti letnik: 2002/2003
STRATEGIJE PREDSTAVLJANJA 3

Donatella Ruttar
Donatella Ruttar je arhitektka in se ukvarja z umetnostjo, kulturo, projektiranjem in z grafiko. Že več let vodi Beneško galerijo v Špetru in deset let Postajo Topolove. Pred dvemi leti je koncipirala in sprožila projekt o dokumentacijskem središču "Okno na slovanski svet", ki je posvečen širnemu slovanskemu svetu.

Moreno Miorelli
Moreno Miorelli se posveča različnim dejavnostim, umetniškim in neumetniškim. V obdobju 1994-1999 je pripravil več razstav sodobne umetnosti v Italiji in Sloveniji (BlitzArt Kluže, Transverzala utrinkov). Ukvarja se z risankami in vodi Postajo Topolove.

David Dronet
David Dronet je diplomiral na Likovni akademiji v Caenu. Je multimedijski umetnik in umetniški vodja centra Station Mir.
Izbor projektov:
2000 - hEXPO, mednarodni multimedijski festival, Maribor, Koper, Ljubljana; 2001 - INcube4, multimedijski kolektiv, koncerti, performansi, instalacije, Le Lieu, Québec v okviru Saison de la France v Québecu; 2002 - Club Automatic, delavnica in multimedijski performans, Yogyakarta, Indonezija; 2003 - Deep France, video program na koncertu Jive Biquette, Rigas Kinostudija, Riga, Latvija; 2004 - Personal Computer Landscape, video instalacija in numerične podobe, Galerie The Premises, Johannesbourg, Južna Afrika.

Daniel Jewesbury
Daniel Jewesbury, umetnik in pisec, živi in dela v Belfastu. Diplomiral na National College of Art and Design v Dublinu leta 1996. Doktoriral iz medijskih študij na University of Ulster, kjer tudi poučuje. S svojimi deli se je predstavljal na Manifesti3 v Ljubljani, na Urban Control v Grazu ter na Dnet v londonskem Lux Centru . Je sodirektor Cinelingusa ter sourednik časopisa Variant.

Skupina Škart
Umetniški kolektiv ŠKART sta leta 1990 v zapuščenem ateljeju Fakultete za arhitekturo v Beogradu ustanovila Dragan Protić in Djordje Balzamović. "Kolektiv v procesu" je svoje akcije deljenja kartic z natisnjenimi besedili ali pesmimi izvajal v "času tišine in strahu" na principu samozaložbe in samodistribucije. Leta 2000 sta svojo strategijo delovanja razširila na skupino od 30 do 50 ljudi, ki so se prijavili na avdicijo za HORKEŠKART (hor-zbor + orkester + škart). Le-ta je klasično "militaristično" organizacijo takih skupin transformiral v samoorganiziran kolektiv.

Nevenka Šivavec
Nevenka Šivavec je diplomirala iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1989 je zaposlena na Zavodu za kulturne prireditve v Celju, od leta 1995 je tudi kustosinja v Likovnem salonu v Celju. Dodatno se je izpopolnjevala: leta 1998 s pomočjo štipendije ArtsLink na The School of the Art Institute v Chicagu - študij kuratorskih praks; aprila, maja in junija 2002 v New Yorku in decembra 2002 v Belfastu. Zanima jo raziskovanje in prezentacija marginalnih, outsiderskih umetniških praks, ki se rojevajo v lokalnem okolju, in projekti, ki aktivno vključujejo lokalno skupnost.
Izbrane razstave:
2002 - Borut Hlupič Holland, Galerija likovne umetnosti Celje; 2001- Mestece Celje 2,
Fantazme osemdesetih, Likovni salon Celje; Moški (skupaj z Ireno Čerčnik), Galerija likovne umetnosti Celje, Likovni salon Celje; Neobičajne dvojice (Nebojša Šerič - Šoba in Narcis Kantardžič, Jože Barši in Radio Celje, Andreja Džakušič in Radivoj Mulić ). 1999 -
Umetnost iz nahrbtnika, City Arts Gallery Limerick, Catalyst Arts Gallery Belfast; Mestece
Celje, alternativa sedemdesetih, Likovni salon Celje, Galerija Škuc Ljubljana.

Tadej Pogačar
Tadej Pogačar je umetnik, kustos, predavatelj in pisec, ki deluje na področju sodobne intermedijske in vizualne umetnosti. Je umetniški vodja Centra in Galerije P74 in direktor P.A.R.A.S.I.T.E. Muzeja sodobne umetnosti. Bil je kustos večih razstav, med njimi: 1999 - Okus po mestu(z G. Podnarjem in I. Zabelom, Galerija P74 in Galerija Škuc, Ljubljana; 2001 - Revizije. Slika 70+90, Galerija P74, Ljubljana; 2002 - Intermedijsko, Galerija sodobne umetnosti, Celje. Kot umetnik je od leta 1990 sodeloval na številnih najpomembnejših razstavah sodobne umetnosti doma in tujini, v zadnjih letih na 49. beneškem bienalu, v Centru za nove medije ZKM Karlsruhe; Museo de Arte Carillo Gil v Mexico Cityju, v Central House of Artists v Moskvi, v razstavišču B2 v Lepzigu, v Jyvaeskylae Art Museum na Finskem, na Humboldt Univerzi v Berlinu, v Muzeju Boijmans van Bojningen v Rotterdamu (v okviru Manifeste 2). V Sloveniji je v zadnjih letih večkrat razstavljal v Moderni galeriji v Ljubljani, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, v Galeriji sodobnih umetnosti v Celju, v Slovenj Gradcu, Novi Gorici itd. Je dobitnik številnih nagrad, med drugim nagrade za performans Franklin Furnace Archiva v New Yorku v letu 2001.

Peti letnik: 2001/2002
STRATEGIJE PREDSTAVLJANJA 2

Boris Buden
Boris Buden je filozof, raziskovalec in pisec o umetnosti, kulturi in politiki. Po začetnem delovanju v Zagrebu od leta 1990 živi in dela na Dunaju. Bil je urednik zagrebškega časopisa Arkzin, trenutno je eden od urednikov dunajskega časopisa Springerin. Sodeloval je pri številnih projektih, mdr. na platformah Dokumente 11 na Dunaju, v New Delhiju in Kasslu. Prevedel je več knjig (mdr. Freuda, Helmuta Dahmerja ...), objavil številne tekste (mdr. v Poletu, Quoromu, Feral Tribune ...) in izdal tri knjige (zbirko političnih in kulturno kritičnih esejev Barikade leta 1996, razširjeno izdajo Barikade 2 leta 1997 in knjigo esejev kulturne in družbene kritike Kaptolski kolodvor leta 2001).

Charles Esche
Charles Esche je kustos in kritik. Je direktor Rooseum Center for Contemporary Art, Malmo (Švedska) in raziskovalec na Edinburgh College of Art, kjer se ukvarja s t.i. proto-akademijo, akademskim projektom, ki poskuša vzpostaviti učinkovitejše modele izobraževanja na področju sodobne umetnosti. Med leti 1993 in 1997 je bil umetniški vodja galerije Tramway v Glasgowu. Pripravil je vrsto razstav, med drugim: leta 2000 Intelligence-New British Art v Tate Gallery (London) in Amateur-Variable Research Initiatives v Konstmuseum and Konsthall (Göteborg); leta 2001 je bil eden od kustosov angleške selekcije na ARCO 2001 v Madridu, leta 2002 pa skupaj s Hou Hanru kustos Gwangju Bienala v Koreji.

Ivana Keser
Ivana Keser je študirala na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Pripravlja javne intervencije in producira svoj lastni brezplačni časopis, ki prinaša novice iz javnega in privatnega življenja. V svojem delu prevprašuje meje med lokalnim in globalnim, propagando in indoktrinacijo, aktivizmom in konzumerizmom. Sodeluje v projektu Weekend Art Hallelujah the Hill z A. Battistom Ilićem in T. Gotovcem (od 1995 dalje). Leta 2001 je skupaj z A. Battistom Ilićem iniciirala Community Art - stalni javni forum, dolgoročni projekt javnih diskusij, delavnic, šole in izdajateljske aktivnosti.

Viktor Misiano
Viktor Misiano živi in dela v Moskvi, doktoriral je iz teorije umetnosti. Kot predavatelj je gostoval na večih mednarodnih ustanovah, med drugim na School of Visual Arts, New York, Ecole National Superieure des Beaux Arts, Paris in Centre d'Art Contemporain, Grenoble. Deset let je bil kustos za zbirko moderne umetnosti v Puškin muzeju v Moskvi, pozneje pa direktor Centra za sodobno umetnost v Moskvi.
Pripravil je številne razstave sodobne ruske umetnosti v New Yorku, Moskvi, Benetkah, Rimu, Helsinkih, Parizu, Stockholmu in drugod in odmeven projekt APT-ART INT v Moskvi. Leta 1995 je bil na Beneškem bienalu (Venice Biennial) komisar ruskega paviljona, leta 1996 pa kurator na prvi mednarodni razstavi Manifesta v Rotterdamu.
Je ustanovitelj in glavni urednik Moskovske revije za umetnost in sodelavec mednarodnih revij (Flash Art, Contemporanea, PlatformSCCA, Maska, Frakcija).

WHW
Neformalno mrežo " Što, Kako i za Koga" so v začetku 90-ih v Zagrebu vzpostavili založniška hiša Arkzin / Bastard, Multimedijski inštitut mi.2 in kustoska ekipa (Ana Dević, Nataša Ilić, Sabina Sabolović) v povezavi z vrsto projektov ob 150. obletnici objave Komunističnega manifesta. Denimo, razstava "Što, Kako i za Koga, ob 152. obletnici objave Komunističnega manifesta" (HDLU, Zagreb 2000 > Kunsthalle Exnergasse, Dunaj 2001) je izpostavila razmerje med umetnostjo in ekonomijo v delu petdesetih umetnikov iz evropskega prostora. Leta 2001 se je kustoski kolektiv WHW registriral kot neprofitna, nevladna organizacija za vizualno umetnost. V letih 2001 in 2002 so realizirali "Projekt Broadcasting: posvečen Nikoli Tesli", ki je vključeval serijo predavanj, publikacije, radijske oddaje / intervencije in razstavo sodobne umetnosti v zagrebškem Tehničnem muzeju februarja 2002. WHW je pripravil razstavo slovenskih in hrvaških umetnikov najmlajše generacije, ki je bila junija 2002 predstavljena v Mestni Galeriji v Ljubljani in marca 2003 v Zagrebu.

Jurij Krpan
Jurij Krpan, arhitekt po izobrazbi, je leta 1994 prevzel v svoje roke program Galerije Kapelica (takrat delujoče pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani) in v osmih letih vzpostavil eno od žarišč sodobne umetniške produkcije in prezentacije v ljubljanskem / slovenskem prostoru. Ne preseneča, da je bil Krpan v tedniku Mladina leta 1997 proglašen za enega od sto Slovencev, ki so s svojim delom zaznamovali prvih pet let samostojne Slovenije. V programu Kapelice so našli svoj prostor projekti s področja novih medijev, umetniški posegi v galerijski prostor, ekstremne telesne prakse in predvsem slednje so jo postavile pod žaromete kulturne scene (in širse) in vzpostavile specifično sceno in publiko.

Douglas Davis
Douglas Davis je pionir video umetnosti in novih medijev, teoretik, performer, pedagog in svetovalec za strategije digitalnih medijev. Kot umetnik se je specializiral za "narobno rabo" novih medijev: video je pripravil do dotikanja, printer do govorjenja, Internet se je ulegel v obiskovalčevo naročje kot majhen kužek...Leta 1994 je ustvaril eno prvih del mrežne umetnosti (web art), ki je doseglo širše občinstvo. Od sedemdesetih let uporablja v svojem delu tradicionalno in napredno tehnologijo, od radia, filma do satelitov. Leta 1976 je v projektu "umetnosti na razdaljo" kot prvi umetnik uporabil satelite za individualne, umetniške namene. Leto dni pozneje pa je skupaj z Josephom Beuysom in Nam June Paikom za Dokumento 6 izvedel prvi globalni neposredni prenos video performansa. Napisal je več knjig o razmerju sodobne umetnosti in tehnologije, poučeval umetnost novih medijev na več kot 25 univerzah in prejel številne nagrade za svoje delo.

Spletne strani:

http://here.is/THESENTENCE, The World's First Collaborative Sentence (commissioned by Lehman College Art Gallery; collection Whitney Museum of American Art gift of Barbara and Eugene M. Schwartz):
http://this.is/METABODY, MetaBody (The World's First Collaborative Visions of the Beautiful)
(commissioned by George Waterman III Collection; co-sponsored by
P.S.1/The Institute of Contemporary Art, New York; Herbert F.
Johnson Museum, Cornell, Ithaca; Municipal Art Gallery, Reykjavik,
Iceland; Center for Contemporary Art, Warsaw, and others, 1997:
http://here.is/TERRIBLEBEAUTY, Terrible Beauty (an Evolving Work of Ineractive Global Theater),
1997-2000, performed to date in New York, Dublin, San Francisco, and
Berlin:
http://this.is/DOUGLASDAVIS, 1997-to date, evolving.
http://here.is/RODCHENKORISING, 2000
http://go.to/INNOCENCEDOTCOM, 2001
(redirect for http://moralpornography.com, a double site hosted/designed in Copenhagen, Denmark and New York City (required to avoid censorship in institutional computers in the U.S.A only)

Četrti letnik: 2000/2001
STRATEGIJE PREDSTAVLJANJA

Clémentine Deliss
Je svobodna kustosinja in urednica, ki živi v Londonu. Trenutno dela za Chelsea College of Art and Design. Bila je gostujoča predavateljica na številnih umetniških akademijah v Evropi; mdr. na National Academy of Fine Arts, Oslo, umetniških akademijah v Stockholmu, Malmö in Copenhagnu ter na Städelschule, Frankfurt. Od leta 1992 do 1995 je bila umetniška direktorica africa95, festivala afriške sodobne umetnosti, v sodelovanju z Royal Academy of Arts, London in več kot šestdesetimi angleškimi organizacijami. Od leta 1996 koncipira in ureja publikacijo Metronom, ki je dosedaj izšla v Dakarju, Londonu, Berlinu, Baslu, Frankfurtu, Dunaju, Bordeauju, Bielli, Oslu, Kopenhagnu in Stockholmu. Bila je kustosinja številnih razstav; npr. Lotte or the transformation of the object (štajerska jesen 1990), africa95 (1995), Seven Stories about Modern Art in Africa (Whitechapel, 1990), Tempolabor, a libertine laboratory? (Kunsthalle Basel, 1998), Bureau d'Esprit (Cittadellarte, Fondazione Pistoletto, 1999) and Magnetic Speech (1999/2000), The Queel (CCAD in Tate Britain, 2002).

Branislav Dimitrijević (1967)
Je umetnostni zgodovinar, kritik in kustos, vodja oddelka za izobraževanje in dokumentacijo v Centru za sodobno umetnost-Beograd. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine na univerzi v Beogradu in leta 1995 magistriral iz zgodovine in teorije umetnosti na univerzi v Kentu pri profesorju Stephenu Bannu.
Objavlja tekste o sodobni umetnosti in politiki v Srbiji v lokalnih in mednarodnih časopisih in katalogih. Leta 1996 je uredil knjigo o interpretaciji popularnih podob Pop Vision. Piše eseje za kataloge umetnikov, mdr. Zorana Naskovskega, Milice Tomić, Zdravka Joksimović, pRT.
Z Branislavo Andjelković je bil kustos številnih razstav in urednik katalogov; mdr. Soba s mapama (1995), Ubistvo1 (1997), Lepota i teror (1998) in Overground (1998). Je eden od ustanoviteljev Škole za istoriju i teoriju umetnosti v Centru za savremenu umetnost-Beograd.
Od leta 1999 predava o konceptualni umetnosti in razbiranju podobe. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti v Beogradu in Michaelis School for Arts v Cape Townu. Sodeloval je na konferencah in diskusijah v Canteburyju, Stockholmu, Innsbrucku, Ljubljani, Skopju, Oslu,...

EuroVision2000 & labor k3000 Zurich
EuroVision2000 so zasnovali umetniki (Susanne Perin, Peter Spillmann in Marion von Osten) iz labor k3000 Zurich. Slednji je bil zasnovan kot medijski prostor za izmenjavo tehnologije, vsebinsko sodelovanje in razvijanje skupnih form skupinskih kulturnih praks. EuroVision2000 je začasna, odprta mreža medijskih aktivistov in umetnikov iz zahodne, srednje in vzhodne Evrope. Bila je ustanovljena kot odgovor aktualni politike Evropske unije o mejah, migraciji in pravici do azila. Pogovori in predvajanja filmov so bili organizirani v Pragi, Bruslju in Bologni.

Mike Hentz (1954)
Polimedijski umetnik. Deluje na področju vizualne umetnosti, filozofije, novih medijev, kiparstva, instalacij, dogodkov, glasbe in performansov. Objavlja in predava. Razvija multifuncionalne sisteme. Je direktor festivala Medusa na Poljskem. Sodeloval je na Dokumenti 9. Poučuje na umetniških šolah (Art Academy, Hamburg 1979-1997). Je soustanovitelj skupin minus Delta t (1978), Frigo in Code Public (1980). Sodeloval je v projektih University TV (1991), Van Gogh TV (1988), Ponton (1986).

Marko Košnik (1961)
Bil je član skupine Laibach (1981-1983). Leta 1986 je ustanovil Inštitut Egon March, teoretsko, raziskovalno in produkcijsko enoto za rokovanje z novimi mediji, v okviru katerega je realiziral večino projektov. Leta 1996 je soustanovil Ministrstvo za eksperiment, neodvisno radijsko produkcijsko enoto Radia študent. Je večmedijski umetnik, avtor scenarijev, režije, glasbe, računalniškega programiranja in videov v okviru predstav, ambientov, instalacij in performansov. Je eden izmed pionirjev evropskih interaktivnih komunikacijskih projektov. Leta 2000 je zasnoval in izvedel mednarodni festival Hexpo.

Oliver Marchart (1968)
Je kulturni in politični teoretik in predavatelj na Univerzi na Dunaju in v Innsbrucku. Je avtor in urednik številnih publikacij s področja umetnosti, novih medijev in (kulturne) politike.

Olesya Turkina
Je kustosinja na oddelku za sodobno umetnost v State Russian Museum v St. Peterburgu. Je kustosinja številnih razstav, npr. The Evolution of an Image: Light, Sound, Material, State Russian museum, St. Petersburg, 1996; Doctor and Patient. Memory and Amnesia, Pori Art Museum, Finland, 1996; Kabinet, Stedelijk museum, Amsterdam, 1997(so-kustosinja); MIR:Made in the XXth century, Ruski paviljon na 48. Beneškem Bienalu,1999.
Objavila je več sto tekstov o sodobni umetnosti v različnih umetnostih revijah (Khudozhestvennyi Zhurnal, Paradoxa, Cultural Studies, Kabinet, Siksi) in katalogih (Europe, Kunst, Hannover, 1991; Manifesta 2,1998; After the Wall, Stockholm, 1999; Manifesta 3, 2000). Je stalna dopisnica Flash Art International in NU. Sodelovala je na številnih mednarodnih konferencah. Poučuje umetnosti dvajsetega stoletja na Baltic University of Economy, Ecology and Human Rights in Pro-Arte Institute, oboje v St. Peterburgu.

Miha Zadnikar (1962)
Je etnolog in sociolog kulture. V osemdesetih deluje predvsem kot publicist, esejist in predavatelj s področja kulturne in umetnostne - prejkone glasbene in filmske - kritike. Piše za vrsto občil na področju Jugoslavije. Tedaj še goji nekaj sporadičnega upanja za inštitucije. Z osamosvojitvijo Slovenije izrazito fokusira svojo dejavnost in postane neodvisen socialno-političen aktivist - problem centra Metelkova kot celote, Urad za intervencije... Danes se ukvarja s klubsko mikrosociologijo (vodi programsko dejavnost kluba Gromka, AKC Metelkova mesto), teorijo in organizacijo "novih" subkultur in undergrounda, promocijo in prirejanje mejnih in prezrtih godbenih praks ("Kino-uho" pri Slovenski kinoteki; "Defonija" v Gromki), svoja prizadevanja redno predstavlja na radijskih valovih, v periodiki (zlasti Mladina) in izvaja predmet Antropologija in sociologija glasbe na Filofofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Tretji letnik: 1999
GEOPOLITIKA IN UMETNOST

Charles Harrison
Z zgodovino, kritiko in produkcijo umetnosti se ukvarja že od 60tih let, s skupino Art&Language pa sodeluje že več kot 25 let. Je avtor knjige Essays on Art &Language (1991) in Modernism (1997), skupaj s Paulom Woodom pa je uredil antologiji Art in Theory 1900-1990 (1992) ter Art in Theory 1815-1900 (1998). Skupaj z Michaelom Baldwinom and Melom Ramsdenom je avtor knjig Art and Language in Practice Vol 1: Illustrated Handbook in urednik Vol 2: Critical Symposium (obe 1999). Kot kustos je pripravil razstavo When Attitude becomes Form, ICA, London, 1969; Idea Structures, Camden Arts Center, 1971. O moderni umetnosti je predaval v Angliji, Evropi in ZDA. Je profesor zgodovine in teorije umetnosti na Open University v Angliji ter izredni profesor zgodovine umetnosti na University of Texas v Austinu, ZDA.

Eduard Muka
Leta 1991 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Tirani, kjer od leta 1995 dela kot asistent. Od leta 1999 je direktor Mednarodnega kulturnega centra (International Center of Culture) v Tirani. Predstavil se je na več skupinskih in samostojnih razstavah, npr: Spring 98, National Gallery, Tirana, 1989; Untitled, one man show, National Gallery, Tirana,1996; Riorientim, Porcelain Factory, Tirana,1997; Translocation, new/media art, Vienna, Austria,1999. Pripravil je razstav, mdr.: 1997, Riorientim, Porcelain Factory, Tirana,1997; Welcome to Wonderland, National Gallery, Tirana, 1998; Onufri 98 - Permanentna nestabilnost, National Gallery, Tirana, 1998; Albania Today, Albanian Pavilion in 48th edition of Venice Bienalle, 1999; Albanische Kunst Heute, Haus am Lutzwoplatz, Berlin, Germany, 1999. Predava in objavlja tekste o sodobni umetnosti, mdr.; Albanian Contemporary Artists (katalog Manifeste 2), Albania Today - The Time for ironic Optimism (Katalog albanskega paviljona beneškega Bienala).

Jaroslav Andel
Deluje kot neodvisni raziskovalec in kustos. Pripravil je več razstav, npr.: The Artistic Avant-garde in Czechoslovakia 1918-1938, IVAM, Valencia 1993; The Dawn of Magicians: From Mediumistic Drawings to Cyberspace, National Gallery in Prague, 1996; Painting the Universe: František Kupka, Pioneer in Abstraction, Dallas Museum of Art, Kunstmuseum Wolfsburg, National Gallery in Prague, 1997-98. Med leti 1996 in 1998 je bil direktor Centra za moderno in sodobno umetnost znotraj Narodne Galerije v Pragi. Trenutno pripravlja razstavo o rojstvu abstraktne umetnosti. Živi in dela v New Yorku in Pragi.

Dušan Rutar
Diplomiral iz psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral z razpravo o Freudovem konceptu Onega. Pet let je na Filozofski fakulteti vodil sekcijo za teoretsko psihologijo. Sedaj je predavatelj na kamniški gimnaziji, kjer poučuje psihologijo in psihoanalizo. Ustanovil je Freudovski klub, v katerem predava klasike psihoanalize. Bil je koordinator podiplomskega programa iz teorij in politik telesa, ki ga je izvajal Institutum studiorum humanitatis, sedaj sodeluje v podiplomskem izobraževanju Fakultete za podiplomski humanistični študij, Ljubljana. Nekaj časa je kot zunanji sodelavec poučeval na Filozofski fakulteti izbirni predmet psihoanaliza in epistemologija. Je urednik Časopisa za socialne študije AWOL.. Poleg drugih knjig in publikacij je avtor: Telo in oblast: sociologija in filozofija telesa v XIX. in XX.stoletju, Ljubljana 1995; Freudovi duhovi: filozof proti kapitalizmu, Ljubljana 1996; Tri razprave o teoriji hendikepa, Ljubljana 1996; Freud proti papežu,Ljubljana 1996; Uvod v postmoderno psihologijo, Ljubljana 1997; Freudovi duhovi 2: filozof proti kapitalizmu, Ljubljana 1997, Freudovi duhovi 3, Ljubljana 1999, Teološki spisi, Ljubljana 1999.

Borut Vogelnik
Leta 1983 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Je ustanovni član skupine Irwin, v kateri deluje vse od leta 1983.

Călin Dan
Magistriral je iz umetnostne zgodovine in teorije. Do leta 1994 je deloval kot svobodni kritik, kustos, urednik in profesor umetnostne zgodovine. Leta 1990 je soustanovil SubReal. Sodeloval je na številnih razstavah, npr.: Istanbul Biennial, 1992; Venice Biennial/Aperto, 1993; Sao Paulo Biennial, 1994; OSTranenie, Bauhaus Dessau, 1995; Neuer Berliner Kunstverein; Manifesta, Kunsthal Rotterdam, 1996; Beyond Belief, Museum of Contemporary Art, Chicago/Institute of Contemporary Art, Philadelphia, 1996/1997; Ludwig Forum für Internationale Kunst, Aachen; SITE Santa Fe, Santa Fe, NM, 1997; Ars Electronica, Linz; Berlin Biennial; Dutch Electronic Arts Festival (DEAF 98), Rotterdam, 1998; Synworld, Museumsquartier Vienna; Venice Biennial (Romunski paviljon), 1999; Zentrum für Kunst und Medientechnologie (ZKM), Karlsruhe, 1999. Je prejemnik številnih štipendij: J.P.Getty Fellowship for research in art history, 1993; Philip Morris Kunstförderung, 1996 in sodeloval v več programih artist-in-residence: Künstlerhaus Bethanien, Berlin, 1995; Akademie Schloss Solitude, Stuttgart, 1997; V2_Lab for the Unstable Media, Rotterdam, 1998; Schloss Plüschow/Mecklenburgisches Kunstverein, Plüschow, 1999; Kulturkontakt, Vienna, 1999.

Drugi letnik: 1998
TEORIJE RAZSTAVLJANJA

Stephen Bann (1942)
Je umetnostni zgodovinar in od leta 1988 profesor sodobnih kulturnih študij na University of Kent. Od leta 1996 deluje kot gostujoči profesor na oddelku za zgodovino umetnosti baltimorske univerze. Je član različnih uredniških odborov (History and Antropology, Comparative Criticism, ...). Izdal je več knjig in sodeloval pri različnih knjižnih edicijah (Romanticism and the Rise of History, Twayne Publishers, New York 1995; Interpreting Contemporary Art, Reaktion Books, London 1991).

Ute Meta Bauer (1958)
Diplomirala je na likovni akademiji v Hamburgu in začela delovati kot samostojna kustosinja. Med letoma 1990-94 je bila umetniška voditeljica Kulturhaus Stuttgart. Kot gostujoča kustosinja sodeluje z Luisiana Museum of Modern Art. Od leta 1996 dela kot profesorica in vodja Inštituta za sodobno umetnost na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Je ustanoviteljica in urednica revije International art magazin Meta in članica IKT (International Association of Curators of Contemporary Art).

Nadja Zgonik (1964)
Leta 1997 je doktorirala na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Zaposlena je kot docentka za umetnostno zgodovino na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Sodelovala je v številnih žirijah in strokovnih odborih ter pripravila več razstav, tako npr. leta 1997 razstavo z naslovom Modra roka in leta 1998 pregledno razstavo Živka I. Marušiča v Moderni galeriji. Izdala je tudi knjigo Marij Pregelj: Risba v sliko.

Konstantin Akinsha
Diplomiral je iz umetnostne zgodovine na moskovskem inštitutu za umetnostno zgodovino. Med letoma 1993-97 je delal kot raziskovalec na univerzah v Bremnu, Nürnbergu in Washingtonu. Leta 1993 je bil kustos razstave Angels over Ukraine, ki je bila posvečena ukrajinski sodobni umetnosti. Leta 1997 je pripravil razstavo The Art of Unofficial in leto kasneje še razstavo Three Penny Exhibition, ki je bila posvečena sodobni umetnosti iz Rusije, Srbije in Ukrajine. Vseskozi deluje tudi kot predavatelj in likovni kritik. Za svoje delo je dobil številna mednarodna priznanja.

Tadej Pogačar (1960)
Leta 1984 je diplomiral iz umetnostne zgodovine in etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1988 je zaključil študij še na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1990 je ustanovil Muzej sodobne umetnosti in Oddelek za geografijo. Tri leta kasneje je ustanovil še Oddelek zgodovinskih dejstev, Laboratorium, Oddelek za antropologijo. Istega leta je preimenoval muzej v P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti.

Igor Zabel
Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti, umetnostne zgodovine in leta 1989 končal magistrski študij primerjalne književnosti. Od leta 1986 dela kot kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Pripravil je več razstav ter delal kot strokovni sodelavec in svetovalec pri domačih in mednarodnih projektih, npr. Nerazložljiva navzočnost. Kustosova delovna soba, Ljubljana, 1997; 33. Zagrebški Salon, Zagreb, 1998; Manifesta 2, Luxemburg, 1998. Objavlja likovno in literarno kritiko ter teorijo. Poleg drugih knjig in publikacij je avtor Vidiki minimalnega, Minimalizem v slovenski umetnosti 1968-1980, razstavni katalog Moderne galerije, Ljubljana 1990; Vmesni prostor (Eseji o delu Emerika Bernarda), Krt, Ljubljana 1991; in Speculationes, Studia Humanitatis (Minora), Ljubljana 1997. Je koordinator Manifeste 3, ki bo leta 2000 v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani.

Vuk Ćosić (1966)
Leta 1991 je diplomiral iz arheologije na univerzi v Beogradu in še istega leta emigriral v Trst. Naslednje leto se je preselil v Ljubljano in začel delovati na področju kulturnega menedžmenta in kulturnih izmenjav. Leta 1995 je postal član Ljudmile (Ljubljana Digital Media Lab), ustvaril prva html dela. Je ustanovni član Nettime, syndicate, Very Cyber Indeed. Leta 1996 je nadaljeval z net.artom in web dizajnom ter organiziral konferenco Net.art Per Se. Leta 1997 je organiziral Nettime konferenco Beauty and the East. Njegovi pomembnejši samostojni projekti so na njegovem internet naslovu: http://www.vuk.org

Prvi letnik: 1996/1997
KONCEPTUALNA UMETNOST 60-IH IN 70-IH LET

Igor Zabel
Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti, umetnostne zgodovine in leta 1989 končal magistrski študij primerjalne književnosti. Od leta 1986 dela kot kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Pripravil je več razstav ter delal kot strokovni sodelavec in svetovalec pri domačih in mednarodnih projektih, npr. Nerazložljiva navzočnost, Kustosova delovna soba, Ljubljana, 1997 (kustos); 33. Zagrebški salon, Zagreb, 1998 (kustos); 2000+ - The Arteast Collection, Ljubljana, 2000 (član skupine kustosov); Aspects/Positions, Dunaj, 2000 (član skupine kustosov); Manifesta 3, Ljubljana, 2000 (koordinator); Oko in njegova resnica, Ljubljana, 2001 (kustos),... Objavil dve knjigi esejev o sodobni umetnosti (Vmesni prostor: Eseji o delu Emerika Bernarda, Krt, Ljubljana 1991; in Speculationes, Studia Humanitatis (Minora), Ljubljana 1997) in več razprav in člankov v slovenskih in tujih katalogih in revijah (mdr. Art Journal, Art Press, Index, Moscow Art Magazine). V zadnjem času objavil tekste mdr. v naslednjih publikacijah: Connected Cities, Duisburg, 1999; After the Wall, Stockholm, 1999; L'autre moitie de l'Europe, Pariz, 2000; Words of Wisdom, New York, 2001; Ausgeträumt..., Dunaj, 2002.

Lilijana Stepančič
Na ljubljanski univerzi je diplomirala iz ekonomije, umetnostne zgodovine in sociologije. Kot kustosinja dokumentalistka je delala v Obalnih galerijah v Piranu in nato kot kustosinja v Moderni galeriji v Ljubljani. Med letoma 1993-97 je bila direktorica Sorosovega centra za sodobne umetnosti - Ljubljana. Od leta 1997 do 2000 je bila direktorica Zavoda za odprto družbo - Slovenija. Od leta 2001 je direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. Je članica več slovenskih in mednarodnih komisij za likovno umetnost.

Miško  Šuvaković
Bil je soustanovitelj konceptualne Skupine 143 (1975-1980), soustanovitelj in sodelavec neformalne umetniške in teorijske institucije "Zajednica za Iztraživanje Prostora" (1982 - 1989).Od 1988 član je Slovenskega društva za estetiko. Leta 1993 je doktoriral na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu na temo "Analitička filozofija i teorija umetnika". Predava estetiko in teorijo umetnosti na Fakulteti glasbene umetnosti in na Interdisciplinarnih postdiplomskih študijah Univerze umentosti v Beogradu. Zasnoval je predmete: "Teorija digitalne umetnosti" in "Studije izvođačkih umetnosti" na Interdisciplinarnih postdiplomskih študijah Univerze umentosti v Beogradu. Bil je ali je urednik raznih časopisov. Je avtor številnih publikacij s področja vizualne in glasbene umetnosti.

László Beke
Leta 1968 je diplomiral iz umetnostne zgodovine na univerzi ELTE v Budimpešti. Po dilomi je do leta 1986 delal kot raziskovalec na področju umetnostne zgodovine pri Raziskovalnem inštitutu za umetnostno zgodovino madžarske Akademije znanosti in umetnosti. Med letoma 1987 in 1988 je predaval umetnostno zgodovino na univerzi Lumiere Lyon 2 v Franciji. Med letoma 1988 in 1995 je bil zaposlen kot glavni kustos za umetnost 19. in 20. stoletja v Narodni galeriji v Budimpešti, od leta 1990 pa je profesor interdisciplinarnega študija na Akademiji za likovno umetnost v Budimpešti. Od leta 1995 je generalni direktor Műcsarnok, Palace of Art, v Budimpešti. Je avtor številnih publikacij s področja sodobne umetnosti.

Antje von Graevenitz
Je predavateljica zgodovine umetnosti 20. stoletja na Univerzi v Kölnu. Leta 1972 je na Univerzi v Münchnu doktorirala z dizertacijo o baročni ornamentiki 17. stoletja na Nizozemskem. Je avtroica številnih prispevkov o zgodovini moderne umetnosti, ki so bili objavljeni v znanstvenih revijah, umetnostnih časopisih in katalogih, medtem ko svoje umetnostne kritike objavlja v nemških in nizozemskih časopisih. Njena specializacija so antropološke teme, v okviru katerih je pisala predvsem o ritualih v umetnosti (npr. Beuys, Duchamp in Bruce Nauman) in o performansu. Živi v Amsterdamu in Kölnu.

Charles Harrison
Z zgodovino, kritiko in produkcijo umetnosti se ukvarja že od 60tih let, s skupino Art&Language pa sodeluje že več kot 25 let. Je avtor knjige Essays on Art &Language (1991) in Modernism (1997), skupaj s Paulom Woodom pa je uredil antologiji Art in Theory 1900-1990 (1992) ter Art in Theory 1815-1900 (1998). Skupaj z Michaelom Baldwinom and Melom Ramsdenom je avtor knjig Art and Language in Practice Vol 1: Illustrated Handbook in urednik Vol 2: Critical Symposium (obe 1999). Kot kustos je pripravil razstavo When Attitude becomes Form, ICA, London, 1969; Idea Structures, Camden Arts Center, 1971. O moderni umetnosti je predaval v Angliji, Evropi in ZDA. Je profesor zgodovine in teorije umetnosti na Open University v Angliji ter izredni profesor zgodovine umetnosti na University of Texas v Austinu, ZDA.