Laboratorij kuratorskih praks
2008/2009
Letnik 12
Predavanja Kuratorske prakse 3
Četrtek, 14. 5. 2009, ob 20. uri
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
| Kaj bo letos na 53. beneškem bienalu predstavila Srbija? Kdo so njihovi “aduti” sodobnoumetnostne scene in kdo utegne najbolj “vznemiriti” mednarodno javnost, nam je na predavanju v Projektni sobi SCCA “zaupal” Branislav Dimitrijević, komisar in kurator srbskega paviljona. Odločitev strokovnega odbora (Branislav Dimitrijević, Zoran Erić, Milica Petronijević, Milica Tomić, Stevan Vuković) je bila, da v paviljonu soočijo dve avtorski poetiki, med katerima se bo vzpostavil intencionalen, pa tudi naključen dialog.Katarina Zdjelar, videastka, svoja dela koncipira na komunikaciji. Raziskuje pozicijo subjekta, ko je ta primoran komunicirati v nematernem, tujem jeziku. Serija video del in instalacij But If You Take My Voice, What Will Be Left to Me? predstavlja mdr. izjave, na katerih portretiranci pripovedujejo, kako se soočajo z jezikom. Video dela temeljijo na enostavni vizualni sliki, portretu, kjer v prvi plan stopi osebna, intimna pripoved in podoba pripovedovalca. Zdjelarjeva v svojih video delih izpostavlja posredovanje spretnosti in znanj. Vsak poretretiranec se sooči s svojo napako in jo poskuša ponotranjiti in/ali odpraviti. Video dela kažejo tudi fizično moč komunikacije, ko se telo govorečega prilagaja aktu izrekanja. Zoran Todorović bo v paviljonu predstavljen s projektom Warmth. Avtor je januarja 2009 začel zbirati človeške lase po srbskih frizerskih salonih in vojašnicah, v zaporih pa je naletel na zaprta vrata. Zbral je več kot dve toni las in jih predelal v preproge. V Benetkah bo razstavil preproge, ki jih bo moč tudi kupiti, in video dokumentacijo produkcije od zbiranja do tkanja. Reference projekta so zgodovinske, iz časa koncentracijskih taborišč v drugi svetovni vojni, danes pa po mnenju Dimitrijevića vsaka preproga predstavlja zemljevid neke lokalne družbene skupnosti. Gre za simptom današnje srbske družbe, kjer vpetost v lokalno in nacionalno odraža že tudi željo po izstopu, po prepoznanju; kar se v primeru Todorovega umetniškega dela lahko izvede npr. z DNK-analizo človeških las. Gre za re-enactment bipolitične kontrole. Preproga je tako tudi prostor ujetosti, fatalizma, kjer umetnik identificira mehanizme kontrole in biopolitike.
Projekta vzpostavljata dialog na podlagi razlik in konfrontacij, tako s pozicije umetnikov kot samih umetniških del. Video dela Zdjelarjeve vključujejo ironijo, napako v govoru in komunikaciji. Todorov pa izpostavlja vprašanje reguliranega družbenega reda in individualnega upora. Zdjelarjeva predstavlja mlajšo generacijo, ki se ne identificira s travmatično srbsko zgodovino devetdesetih let prejšnjega stoletja (že dlje časa živi v tujini), Todorov pa predstavlja nasprotno, t. i. izgubljeno generacijo, ki se je znašla v obdobju vojn, travm in kasnejših frustracij. V preteklih letih je pet umetnikov dobilo neposredni poziv za udeležbo na bienalu. Za svoj predlog so dobili celo honorar, komisija v sestavi petih kustosov pa je vsako leto izbrala dva projekta. Dimitrijević je kot komisionar nadgradil model predstavitve dveh umetnikov. Jeseni 2008 je bil objavljen razpis srbskega ministrstva za kulturo, odločitev o umetnikih je bila sprejeta konec leta, z januarjem se je začela produkcija del. Umetnika je potrdil strokovni odbor, Dimitrijević pa se je kot član odbora znašel še v vlogi komisionarja in kuratorja. Produkcijo del letos koordinira Muzej sodobne umetnosti iz Beograda. V bodoče pa Dimitrijević predlaga institucionalni eksperiment izbire umetnikov, ko naj bi izbrana ali vabljena institucija sama zasnovala koncept predstavitve in izbrala umetnike. Dušan Dovč |
    |