O razstavi / Teksti /
Umetniki / Kustosi
/ Zahvale / Mediji /
Fotodokumentacija
About the exhibition / Texts
/ Artists / Curators
/ Acknowledgments / Press
/ Photo-documentation
Primož Seliškar: Kopalec, instalacija, 2005
Primož Seliškar - rojen 1973 v Ljubljani, kjer trenutno živi. Leta 2000 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost, pri profesorju Matjažu Počivavšku. Sedaj končuje magisterij na isti instituciji.
Seznam razstav:
1996 samostojna razstava v MKC Velenje
1997 razstava z Borutom Korošcem, Pekarna Maribor
skupinska razstava v Arburetumu Volčji potok
1998 skupinska razstava v Vili Katarina
1999 samostojna razstava v Galeriji 19, Dolsko
samostojna razstava v arburetumu Volčji potok
samostojna razstava v galeriji ŠOU Kapelica
2000 festival mladih umetnikov Konugunda, Velenje
2001 samostojna razstava v galeriji ŠOU Kapelica
2002 razstava Zlato z Borutom Korošcem, grad Slovenska Bistrica
samostojna razstava v galeriji Krizić Roban, Zagreb
skupinska razstava Start, Mestna galerija
postavitev na Metelkovi, v sklopu festivala Ane Desetnice
razstava z Borutom Korošcem, Likovni salon Celje
2003 razstava START, Karas galerija, Zagreb
samostojna razstava v Bežigrajski galeriji
skupinska razstava Aktualni trenutek v slovenski sodobni umetnosti, Centar savremene
unjetnosti Crne Gore, Podgorica
samostojna razstava Obalne galerije Piran
2004 razstava ambienta Drevo, multimedijski center, Ljubljana
Ostale stvari:
Arhitekturna delavnica v Birmighamu (GB), 1998
Scenografija za predstavo Mi nismo delfini
Spuščanje ladij - semen na Gregorjevo, 2000
Scenografija, likovna podoba za lutkovno predstavo - Rokec na drugem koncu sveta,
v sodelovanju z Jeleno Blagojevič (Društvo likovnih ustvarjalcev)
Z zavedanjem o minljivosti človeškega bitja in njegovih del se težko sprijaznimo. Na to zamolčano resnico opozarja instalacija Primoža Seliškarja. Tako kot je ustvarjen človek, tako je tudi pri tem umetniškem delu konec vprogramiran že v osnutku; zasnovano je tako, da je minljivo. Naivni naslov Kopalec spominja vedre in sproščene trenutke življenja. Karikirana interpretacija kopalca pa, duhovitemu pristopu navkljub, z vso resnobnostjo govori o človekovi končnosti. Zaradi tega delo dobiva mistični oziroma religiozni pridih. Ustvarjalec se na nek način izenači s Stvarnikom, čemur ustreza tudi motiv hermafrodita, po grški mitološki pripovedi od bogov ustvarjenega bitja. Tej idejni usmeritvi sledi uporaba simbolov. Voda je starodavni simbol čistoče in očiščenja, tako telesnega kot tudi moralnega, gotovo pa je v sodobni potrošniški družbi še močnejši simbol za čistočo milo. Z zanimivim preobratom, ki nosi tudi precej kritične ostrine, Seliškar vodo, simbol življenja, spremeni v prinašalko uničenja.