Enaindvajseta generacija 2026/28

V prvem letniku prek kuratorske raziskave in priprave virtualne razstave udeleženke_ pridobijo vpogled v procese dela in raziskovanja, ki so možni pri snovanju razstave. Končna naloga dvoletnega programa šole je snovanje in postavitev razstave v ljubljanski Galeriji Škuc pod mentorsko podporo Alenke Gregorič in Vadima Fiškina, čemur je namenjen celotni drugi letnik programa. Prek specifičnih tematik, dela umetnic_ in koncepta, ki ga skupina razvija, je mogoče iz prve roke spoznati potek dela priprave razstav.

1. LETNIK

Barbara Borčić: Kreativne rabe arhiva Postaja DIVA, predavanje

Postaja DIVA je fizični in spletni arhiv umetniškega videa, kratkega filma in novomedijske umetnosti, ki ga pri Zavodu SCCA-Ljubljana razvijamo od leta 2005 in se ves čas dopolnjuje z novimi deli. Vključuje tri osnovne kategorije: umetniško delo, dogodek in vir. Poleg raziskovalnih in študijskih uporab arhivskega gradiva spodbujamo tudi kreativne rabe, od kuratorskih programov in besedil do razstav in mednarodnih sodelovanj. Kuratorske programe in razstave smo pripravljale_ tako sodelavke_ Postaje DIVA kot zunanje_ gostje_ pod skupnim imenom Videospotting in jih predstavljale_ po svetu. Gre za pregledne in tematske programe ali prikaze avtorskih opusov. Pri tem je, denimo, zanimiv kontekstualen pristop, ki ga udejanjajo dogodki Back2Back, v katerih zlasti mlajše_ avtorice_ predstavijo lastno produkcijo in vzpostavijo dialog z deli iz arhiva po lastnem izboru. Pogledale_ bomo tudi video esej DIVA v Galeriji Škuc, ki ga je ob istoimenski razstavi v Galeriji Škuc leta 2009 pripravila Nika Grabar v okviru Šole ze kustose in kritike Svet umetnosti. V njem pravi, da je »arhiviranje pravzaprav ohranjanje nekega spomina. DIVA išče spomin podobam, da bi lahko mislili prostor umetnosti, kajti brez tega smo ujeti v podobo sveta, ki nas mehanično poustvarja«. Na primeru nekaterih kuratorskih programov se bomo pogovarjale_ o logiki izbora glede na kontekst (festivale, države) in prizorišče, pa tudi ob upoštevanju potencialnega občinstva in njihovem poznavanju video umetnosti ali seznanjenosti s sodobno umetnostjo v slovenskem prostoru.

Ekipa SU: Kuriranje video programa iz arhiva Postaja DIVA, praktikum

Udeleženke_ bodo vabljene_, da samostojno oz. v dvojicah kurirajo video program iz arhiva Postaja DIVA ter zasnujejo zaokrožen dogodek s spremljevalnim dogodkom, ki je lahko pogovor, predstavitev, delavnica, predavanje, druženje itd. Ob podpori ekipe SU bodo pripravile_ koncept, izbrale_ dela iz arhiva, povabile_ umetnice_, napisale_ besedilo, pomagale_ pri produkciji, organizirale_ dogodek itd. Pri delu se bodo spoznale_ z vsemi koraki priprave dogodka v praksi in pridobile_ konkretne delovne izkušnje. Delo bo potekalo v obliki konzultacij. Na voljo za konzultacije bo tudi ekipa Postaje DIVA (Peter Cerovšek, Vesna Bukovec).

Ekipa SU: Kuratorska raziskava, praktikum

Zanimalo nas bo, kako poteka kuratorska raziskava v praksi. Kako začnemo snovati razstavo? Kako se lotimo raziskovanja in zbiranja informacij? Izhajamo iz pogovora z umetnico_, obiska ateljeja, iz poznanega dela ali obiskane razstave? Brskamo po spletu, spletnih bazah, knjižnicah in arhivih? Kakšne so raziskovalne metode ter kako poteka delo v kuratorski skupini? Srečanja bodo namenjena snovanju individualne virtualne razstave, ki jo bodo udeleženke_ ob pomoči ekipe SU zasnovale_ tekom prvega letnika šole in ob koncu predstavile_ tudi mentorici in mentorju.

Ekipa SU: Kuratorsko mapiranje, praktikum

V sklopu obiskov različnih razstavnih prostorov za sodobno umetnost bomo spoznale_ sodelavke_ razstavišč, se seznanile_ s specifikami posameznih razstavnih prostorov ter njihovimi programskimi usmeritvami in organizacijskimi shemami. V načrtu sta dvodnevna strokovna ekskurzija v Zagreb in kuratorsko mapiranje razstavišč v Ljubljani glede na aktualne razstave in želje udeleženk_.

Predstavitve umetnic_, kuratork_ in drugih kulturnih delavk_ ter obiski prostorov ustvarjanja

Za kuratorsko delo je ključno spoznavanje praks umetnic_, kuratork_ in drugih kulturnih delavk_. Z njihovim delom se bomo na šoli spoznale_ preko pogovorov. Tovrstna srečanja nudijo možnost spoznavanja umetniške produkcije, praks umetnic_ in raznolikih kuratorskih pristopov k delu ipd. Prednost predstavitev je osebni stik, ki omogoča priložnost za pogovor. Srečanja gradijo in vzdržujejo profesionalne odnose ter poznanstva, ki temeljijo na spremljanju produkcije, dialogu med kuratorkami_ in umetnicami_ ter celostnem pristopu k umetniškemu delu kot kuratorkini_ odgovornosti. Na voljo bo šest terminov za pogovore.

Vladimir Vidmar: Branje razstave, delavnica

Razstava je medij, določen s svojo (dolgo) zgodovino, usodno pa ga je zaznamovala razsvetljenska misel in politični razvoj modernosti. Vednost, ki jo sistematizirajo institucije, dobiva vidnost prek niza protokolov, ki jih določajo pravila in konsenzi. Vstopiti na razstavo pomeni vstopiti v rebus. Brati razstavo torej pomeni razumeti njen družbeno-politični temelj in hkrati razvozlavati investicije sodobnih umetnic_ in kuratork_. Srečanje »kako brati razstavo« bo izvedeno kot kombinacija »fenomenološkega sprehoda«, prek katerega bomo razčlenile_ elemente razstave, in jih v naslednjem koraku združile_ pod streho kuratorskega/umetniškega koncepta, kot se ta kaže diskurzivno, formalno ali drugače.

Alenka Gregorič, Vadim Fiškin in ekipa SU: Predstavitev virtualnih razstav , praktikum

Ob koncu prvega letnika in kuratorske raziskave bodo udeleženke_ samostojno zasnovale_ virtualno razstavo, ki jo bodo pred začetkom drugega letnika predstavile_ mentorici, mentorju in skupini. Pri snovanju razstave bodo upoštevale_ specifike izbranega razstavišča. Glede na predloženo virtualno razstavo bosta mentorica in mentor skupaj z vodjami šole izbrala manjšo skupino, ki bo vabljena k vpisu v drugi letnik šole.

Modul teorija udeleženke_ uvaja v ključne pojme in zgodovinske okvire, ki so nujni za razumevanje sodobne umetnosti in kuratorske prakse. Predavanja združujejo filozofijo, umetnostno zgodovino in teorijo vizualne kulture; od pregleda umetnosti po drugi svetovni vojni do sodobnih kuratorskih metodologij ter razmerij med scenskimi in vizualnimi umetnostmi. Modul ne ponuja končnih odgovorov, temveč gradi kritično mišljenje in analitična orodja, ki udeleženke_ spremljajo skozi celoten program šole.

Mag. Jasna Jernejšek: Sodobna umetnost in vizualna kultura, predavanje

Namen predavanja je predstavitev možnega razumevanja sodobne umetnosti skozi prizmo širše vizualne kulture ter njenega konceptualno-analitičnega aparata za kritično refleksijo in interpretacijo vizualnih reprezentacij. Seznanile_ se bomo z osnovnimi teoretskimi pojmi reprezentacije in različnimi analitičnimi orodji za dešifriranje in dekodiranje podob ter ideološke podstati vizualnega.

Dr. Kaja Kraner: Razstavljanje umetniškega raziskovanja: Vloga artefakta, verbalizacije in kontekstualizacije, predavanje

Predavanje vznika iz refleksije pogostosti opredeljevanja sodobnega umetniškega delovanja kot raziskovanja, z izbranimi opredelitvami umetniškega raziskovanja, ki so se vzpostavile v zadnjih dobrih dveh desetletjih – zlasti vzporedno z globalnim ustanavljanjem doktorskih študijskih programov na različnih umetniških področjih. Sodobne opredelitve umetniškega raziskovanja, ki obstaja (tudi) v akademski sferi, so se v prvi fazi osredotočile predvsem na posebnosti le-tega v primerjavi z znanstvenim raziskovanjem, pri čemer so pogosto poudarjale, da gre mdr. za razliko v načinih posredovanja raziskovalnih rezultatov, ki naj bi se podajali v simbolnem jeziku same umetniške prakse. Take zastavitve umetniškega raziskovanja neizbežno odpirajo vprašanje, kakšna je vloga klasičnega umetniškega artefakta, predvsem pa razstavne in javne prezentacije umetniške raziskave, ki naj bi predvsem kontekstualizirala in verbalizirala ali vizualizirala raziskovalni proces, katerega rezultat je umetniški artefakt. V zadnjem delu predavanja bo na podlagi konkretnih primerov predstavljeno nekaj ključnih načinov razstavne oz. javne prezentacije sodobnih umetniških raziskav.

Dr. Natalija Majsova: Kulturne študije za kulturnike?, predavanje

Predavanje predstavlja kulturne študije in njihov pomen za tiste, ki kulturo v različnih oblikah proizvajajo – torej ustvarjalke_, kuratorke_, producentke_, aktivistke_, programerke_ in pedagoginje_. Kulturne študije in kulturologijo si bomo ogledale kot brbotajočo kafetiero za kritično razmišljanje o kulturni produkciji v njeni vsakdanji heterogenosti, ki sega od vprašanj reprezentacije, občinstev in družbenega učinka do zagat, kot so institucionalne hierarhije in razpisi. Skozi primere sodobnih popkulturnih, umetniških, medijskih in dediščinskih praks v postjugoslovanskem prostoru se bomo spoznale_ s tem, kako nam lahko pojmi, kot so hegemonija, intersekcionalnost, afekt in spominsko delo, pomagajo poimenovati in premisliti napetosti, ki zaznamujejo sodobno kulturno produkcijo. Predavanje se bo posvetilo tudi vprašanju, kaj kulturne_ delavke_ same_ vedo o svojem delu in kako lahko to prizemljeno, izkustveno znanje preoblikuje kulturologijo in kulturne študije »od spodaj«.

Tia Čiček: Zakaj kurirati?, predavanje

Na predavanju bomo poskušale_ odgovoriti na vprašanja, ki se dotikajo pomena in zvrsti kuriranja sodobnih umetnosti. Pregledale_ bomo zgodovino kuriranja in se osredotočile_ na ključne akterke_ in razstavne fenomene, ki tvorijo kanon sodobnih vizualnih umetnosti. Spraševale_ se bomo o zmožnostih in načinih kuriranja danes in v prihodnosti.

Dr. Rebeka Vidrih: Umetnost druge polovice 20. stoletja in sodobnosti, predavanje

Predavanje bo ponudilo strnjen pregled ključnih usmeritev in teženj v umetnosti po drugi svetovni vojni ter njenega institucionalnega konteksta. Abstraktnemu ekspresionizmu kot vrhuncu modernizma je sledilo rušenje tradicionalne modernistične slike in kipa, »širjenje« prostora umetnosti: z vključevanjem popularne kulture (popart) in gledalčeve fizične izkušnje (minimalizem), z dematerializiranjem umetniškega dela (konceptualna umetnost) in uveljavljanjem novih medijev (fotografija, performans, instalacija, videoumetnost).

Ema Ograjenšek Prah: Filozofija skozi umetnostni diskurz, predavanje

Predavanje se posveča pregledu filozofskih tokov 20. in 21. stoletja skozi prizmo umetnostnega diskurza. Katere filozofske ideje in metodologije so vplivale na razumevanje umetniških praks? Kaj je botrovalo uveljavitvi teh idej? In kako so vpeljane ideje vplivale na nadaljnji razvoj umetnosti? Od vpliva fenomenologije in fenomenološke estetike na modernistični diskurz, do prehoda k strukturalizmu, postrukturalizmu, psihoanalizi in nasploh k širše humanističnem (interdisciplinarnem) pogledu v odnosu do oblikovanja paradigme sodobne umetnosti, in nazadnje do kritičnega soočenja s človekocentričnim jedrom humanizma v odnosu do nedavnega obrata k spekulativnim umetniškim praksam. Predavanje bo očrtalo grob zgodovinski oris in se sprehodilo skozi izbrane primere iz Slovenije in mednarodnega prostora.

Modul kulturna politika udeleženke_ seznanja z delovanjem umetnostnega sistema in strukturami, znotraj katerih poteka kulturna produkcija. Skozi predavanja se dotaknemo vprašanj financiranja, institucionalnih hierarhij in pravnega položaja kulturnih delavk_. Ta znanja so nepogrešljiva za vsakogar, ki želi v tem prostoru delovati kot kulturna_ delavka_.

1. LETNIK

Lilijana Stepančič: Umetnostni sistemi, predavanje

Predavanje bo vsebovalo opredelitev pomena termina svet umetnosti in njegove sestave, ki se je oblikovala v osemdesetih letih minulega stoletja v zahodnem svetu in je osnova za današnje stanje stvari, in predstavilo nekaj praks, ki preizprašujejo ta kulturni sistem.

Miha Satler (Asociacija): Kulturna politika in status samozaposlenih v kulturi, predavanje

Kaj vse vpliva na delo umetnic_ in producentk_ v Sloveniji? Kako nastaja kulturna politika in kaj imajo z našim vsakdanjim delom skupnega zakoni, uredbe in institucije? Predavanje ponuja uvod v razumevanje kulturne politike in položaja samozaposlenih v kulturi – od zgodovinskih razlogov za današnje razmere do ključnih zakonov, institucij in organizacij, ki oblikujejo pogoje dela v kulturnem sektorju. Osredotočile_ se bomo tudi na spremembe Uredbe o samozaposlenih v kulturi: kaj se je spremenilo, kaj nove določbe pomenijo v praksi in kako lahko vplivajo na pridobitev oziroma ohranitev statusa ter na socialno varnost samozaposlenih.

Modul financiranje udeleženke_ opremi s praktičnim znanjem o financiranju kulturnih projektov. Od razumevanja razpisnih mehanizmov na lokalni, nacionalni in evropski ravni do pridobivanja sponzorstev in sestave finančnega načrta, modul pokriva celoten spekter finančnih orodij, s katerimi se kulturna delavka_ srečuje v praksi. V drugem letniku znanje nadgradimo z neposredno uporabo na primeru končne razstave šole.

1. LETNIK

Polona Torkar: Zemljevid razpisov in pozivov, predavanje

Na srečanju bomo začrtale_ zemljevid razpisov in pozivov, namenjenih mladim delavkam_ v kulturi. Pregledale_ bomo razpisne mehanizme Ministrstva za kulturo (enoletni projektni razpis, večletni projektni in programski razpis, razpis za štipendije) in Mestne občine Ljubljana (enoletni projektni razpis, večletni programski razpis, razpis Mladike). Seznanile_ se bomo, kakšna je razlika med razpisom in pozivom, na katere razpisne pogoje in priloge moramo biti še posebej pozorni, kako poteka prijavni postopek in obveščanje prijaviteljic_, ali se lahko pritožimo na mnenje strokovne komisije. Spregovorile_ bomo tudi o mednarodnih razpisih, ki spodbujajo mobilnost.

Urška Jež: Pridobivanje sponzorskih sredstev, predavanje

Uvodoma bomo spoznale_, kaj so učinki in cilji, ki jih podjetja zasledujejo s sponzorstvi, s čimer bomo lažje razumeli mehanizem sponzorstev s perspektive podjetij. Podrobneje bomo pregledali ključne segmente razvoja in upravljanja sponzorskih partnerstev, ki nam bodo olajšali razmislek o iskanju ustreznih sponzorjev in oblikovanju sponzorske ponudbe: upravljanje z blagovno znamko, analiza objekta sponzoriranja, izbor in analiza potencialnega sponzorskega partnerja, ciljne skupine, načini aktivacije sponzorstev, vsebina sponzorskih partnerstev, inovativni načini kompenzacije, upravljanje sponzorstev, poročanje in merjenje učinkov sponzorstev. Koraki bodo predstavljeni predvsem na primerih iz domačega okolja.

Modul strateško komuniciranje udeleženke_ uvaja v ključne vidike komunikacije kulturnih projektov z javnostjo; od upravljanja družbenih omrežij in gradnje spletne identitete do odnosov z javnostmi in poznavanja občinstva. Posebna pozornost je namenjena specifikam komuniciranja sodobne umetnosti, ki zahteva ne le promocijo, temveč tudi interpretacijo in posredovanje umetniških vsebin širšemu krogu obiskovalk_. V drugem letniku udeleženke_ znanje neposredno uporabijo pri promociji in komunikacije končne razstave.

1. LETNIK

Dominika Maša Kozar: Ustvarjanje vsebine na spletnih omrežjih, predavanje

Življenje brez družbenih omrežij se danes zdi skoraj nemogoče. V zadnjih letih se z večanjem popularnosti spletnega oglaševanja konkurenca širi in vidnost oža. Kako torej izstopiti iz poplave vsebin, kako p/ostati zanimiva_ in kako z objavljanjem ne "najedat" svojim sledilkam_? Obravnavale_ bomo pojavnost spletne identitete v povezavi s kreiranjem vsebin: od spoznavanja značilnosti posameznih spletnih platform do raziskave, načina komunikacije in orodij za pomoč pri izdelavi in organizaciji vsebin.

Urška Comino: Odnosi z javnostmi za razstavo sodobne umetnosti, predavanje

Uspešno in zlasti inovativno obveščanje javnosti je pomemben del produkcije razstavnega dogodka. V svetu umetnosti s tehnikami odnosov z javnostmi ne skrbimo le za obveščanje in promocijo umetniškega dogodka, ampak je naš namen narediti sodobno umetnost bolj razumljivo, dostopno in manj hermetično. Seznanile_ se bomo z različnimi orodji komuniciranja, posebno pozornost bomo namenile_ pripravi in izvedbi PR strategij za razstavo sodobne vizualne umetnosti.

Modul pisanje udeleženke_ uvaja v različne vrste besedil, ki jih kuratorska praksa zahteva; od kuratorskih besedil, opisov umentiških del in življenjepisov ter besedil za komunikacijo z javnostmi. Skozi predavanja, praktikum in individualne konzultacije razvijamo jezikovno kulturo, natančnost izražanja in razumevanje vloge besedila v razstavnem kontekstu. V drugem letniku se pisanje neposredno poveže s pripravo besedil za končno razstavo.

1. LETNIK

Ekipa SU: Piljenje besedila, konzultacije

V sklopu modula, usmerjenega v razvijanje in utrjevanje jezikovne kulture, bodo potekale individualne konzultacije z udeleženkami_, ki bodo kurirale_ video program iz arhiva Postaja DIVA ali pisale_ prispevek za Argo, časopis slovenskih muzejev. Argo izhaja od leta 1892, ko ga je začel Narodni muzej v Ljubljani. Leta 1971 je postal informativno glasilo za muzejsko dejavnost, izdajatelju pa sta se pridružila Skupnost muzejev Slovenije (1971) in Društvo muzealcev (1979), danes Slovensko muzejsko društvo.

Julija Hoda: Katalog, predavanje

…

Modul dostopnost udeleženke_ seznanja z načeli in prakso vključujočega oblikovanja razstav in kulturnih programov. Dostopnost razumemo kot pravico do kulture in hkrati kot kreativno prakso, ki bogati razstavni projekt. Od zakonskih okvirov in prostorskih prilagoditev do lahkega branja in dostopnosti kot kuratorske prakse skrbi, modul gradi zavest, da je dostopnost kuratorska odgovornost, ne naknadna misel. V drugem letniku udeleženke_ pridobljeno znanje konkretno uporabijo pri pripravi končne razstave.

1. LETNIK

Dr. Katja Mahnič: Dostopnost galerij in muzejev, predavanje

V skladu s slovensko zakonodajo je kultura javno dobro in mora biti dostopna za vse, ne glede na njihove osebne okoliščine. Zato je pomembno, da kustosi_, kuratorke_ oz. avtorice_ razstav poznajo okoljske in osebne dejavnike, ki podpirajo ali otežujejo dostopnost ustanov, v katerih delujejo, ter razstav in spremljevalnega gradiva, ki jih pripravljajo, pa tudi ustrezne rešitve, s katerimi dostopnost zagotavljajo. V sklopu predavanja bomo uvodoma spoznale_ zakonsko in strokovno podlago za zagotavljanje dostopnosti muzejskih ustanov za vse skupine obiskovalk_. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili specifične potrebe skupin muzejskih obiskovalk_ z različnimi oviranostmi in spoznali ustrezne prilagoditve muzejskega oz. galerijskega prostora, pristope k oblikovanju razstave in spremljevalnega gradiva, ki podpirajo njihov obisk.

Saša Lesjak, Zavod RISA: Informacije za vse – kultura za vse, predavanje

Dostop do kulture, umetnosti in informacij je pravica vseh ljudi. Saša Lesjak bo predstavila razvoj lahkega jezika in lahkega branja v Sloveniji ter njuno postopno vključevanje v knjige, medije, muzeje in druge kulturne prostore. Govorila bo o tem, zakaj dostopnost ni le poenostavljanje besedil, temveč premišljen proces, ki vključuje tudi oblikovanje, vizualno podporo in sodelovanje z ljudmi, ki informacije v lahkem jeziku potrebujejo. Pri tem ljudje niso le obiskovalke_, gledalke_ ali uporabnice_ kulturnih vsebin, ampak tudi njihovi ustvarjalke_, soustvarjalke_ in umetnice_.

Predstavila bo tudi konkretne domače in mednarodne projekte, pri katerih sodeluje Zavod RISA in ki povezujejo dostopnost informacij, storitev, kulturnih vsebin in okolja. Spregovorila bo o sodelovanju v mednarodnih mrežah, ki povezujejo organizacije, strokovnjake in ljudi z različnimi oviranostmi po vsem svetu. Predavanje bo odpiralo vprašanje, kako lahko kulturne ustanove ustvarjajo pogoje, v katerih lahko več ljudi dejavno sodeluje v kulturnem življenju in ga tudi sooblikuje.