Ekipa SCCA
Lara Plavčak je od 2019 strokovna sodelavka zavoda SCCA-Ljubljana, kjer od 2022 skupaj s Tio Čiček in Urško Aplinc vodi Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti in kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Leta 2011 je končala šolo Svet umetnosti. Kurirala je razstave sodobne umetnosti na različnih razstaviščih v Sloveniji in tujini. Od februarja 2018 do septembra 2019 je bila vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška. Od 2016 do 2019 je v galeriji DobraVaga vodila program ZINE VITRINE.
Tia Čiček je magistrica_ umetnostne zgodovine in kurira razstave, prek katerih preučuje in eksperimentira z alternativnimi procesi in sodelovanji, ki premišljajo okoliščine, naloge in odnose kuriranja. Zaključila_ je tečaj Thinking With Works of Art pod mentorstvom Ruth Noack in Grace Samboh na Mednarodni poletni akademiji likovnih umetnosti v Salzburgu. Leta 2020 je zaključila_ Šolo za kuratorke prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti (SCCA-Ljubljana). Od maja 2021 je del mednarodnega fluidnega kuratorskega kolektiva bad curating inc., v sklopu katerega izvaja_ delavnice za branje in refleksijo Work, Curator, Work!, kjer facilitirajo prostor za enakopravno deljenje znanja in izkušenj na področju sodobnih umetnosti. Med letoma 2020 in 2025 je bila umetniška vodja Galerije Škuc, od julija 2022 pa z Laro Plavčak in Urško Aplinc vodi šolo Svet umetnosti. Leta 2024 je bila izbrana_ za rezidentko programa Artist-in-Residence v muzejski četrti Dunaj (MQ WIEN), ki ga podpira fundacija ERSTE. Od 2026 pa sodeluje z zavodom za založništvo, produkcijo, izobraževanje in raziskovanje – Maska Ljubljana.
Urška Aplinc deluje kot producentka in kuratorka. V letu 2022 je bila umetniška vodja programa v Kinu Šiška za področja vizualne in avdio-vizualne umetnosti ter intermedije, trenutno pa je samozaposlena v kulturi kot kuratorka in kiparka. Leta 2021 je magistrirala iz Kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), kjer je tekom študija prejela tri nagrade ALUO za svoje delo. Leta 2018 je na SCCA-Ljubljana zaključila šolo Svet umetnosti, istega leta pa je postala strokovna sodelavka Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Od 2019 do 2022 je bila del kolektiva galerije DobraVaga, kjer je delovala kot koordinatorka programa in kuratorka, od 2020 do 2022 pa je vodila program kulturno-umetnostne vzgoje v Kinu Šiška. Kurirala je več samostojnih in skupinskih razstav. V sklopu svoje umetniške prakse je sodelovala na več razstavah in festivalih pri nas in v tujini, med drugim v Moderni galeriji, Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu, Galeriji Škuc, Cirkulaciji2, Centru sodobnih umetnosti v Celju in v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.
Kara Marušič deluje kot umetnica, kritičarka in kuratorka. Leta 2021 je diplomirala iz likovne umetnosti na Academie Minerva v Groningenu na Nizozemskem, trenutno pa zaključuje podiplomski študij na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani. Bila je udeleženka 20. generacije šole Svet umetnosti na SCCA-Ljubljana. Za Radio Študent piše recenzije in prispevke o vizualni umetnosti. V svoji umetniški praksi raziskuje pogoje umetniškega dela od doma. Sodelovala je na več skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini ter samostojno razstavljala v galeriji DobraVaga (2025) in v Steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše (2026).
Teja Miholič je magistrirala iz filma in avdiovizualnih medijev na ENSAV v Toulousu, trenutno pa zaključuje magistrski študij Filmski in televizijski študiji na UL AGRFT. Deluje na področjih filmske, festivalske in galerijske produkcije. Od leta 2022 sodeluje z Bazo slovenskih filmov kot urednica podatkovne baze in raziskovalka, od istega leta pa sodeluje tudi z MGML. Od leta 2023 je kuratorka programa kratkih filmov na Mednarodnem filmskem festivalu Kino Otok. Njeno delo obsega kuriranje filmskih in razstavnih programov, produkcijo dogodkov in razstav, raziskovanje in uredniško delo na filmski podatkovni zbirki ter vodenje pogovorov na kulturnih dogodkih. Deluje tudi kot filmska ustvarjalka, direktorica fotografije in montažerka. Je članica umetniškega kolektiva Kvadratni meter. Razstavljala je v galerijah MSUM, MGLC, Galerija Fotografija, Aksioma, Alkatraz, Improper Walls. Njeni filmi so bili prikazani in nagrajeni na različnih domačih in tujih festivalih. Leta 2021 je obiskovala Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti (SCCA-Ljubljana).
Izdelava spletne strani: Vesna Bukovec
Mentorska podpora
Alenka Gregorič je umetnostna zgodovinarka, kustosinja in piska. Od leta 2003 do leta 2010 je bila umetniška vodja Galerije Škuc, med letoma 2010 in 2020 pa programska vodja Mestne galerije Ljubljana in Galerije Tobačna. Trenutno je zaposlena v Cukrarni, kjer dela kot programska vodja in kustosinja. Kurirala je številne razstave doma in v tujini, med drugim je bila kustosinja slovenskega paviljona na Beneškem bienalu (2009) in sokustosinja Grafičnega bienala Ljubljana (2009). Pripravila je velike pregledne razstave umetnic_ iz balkanske regije v Istanbulu (2016) ter v Guangzhouju in Hangzhouju na Kitajskem (2017). Napisala je mnogo esejev in člankov za različne publikacije in uredila številne kataloge, knjige umetnic_ in druge publikacije.
Vadim Fiškin (Penza, 1965) je diplomiral na moskovskem Inštitutu za arhitekturo (1986). V Moskvi je živel do leta 1996, zdaj živi v Ljubljani. Njegovo delo raziskuje odnos med znanostjo, osebno izkušnjo, željo in imaginacijo, med metafiziko in pragmatizmom, med umetnim in resničnim. Umetniku uspe razkriti pretanjene povezave in vzbuditi gledalčevo radovednost, vendar mu ne da dokončnega odgovora na vprašanje o pomenu. Mnoge instalacije, skulpture, fotografije in risbe – na temo geografije, časa, svetlobe, aeronavtike, meteorologije – zaznamuje njegov posebni smisel za humor. Razstavljal je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah: Beneški bienale (1995, 2003, 2005 in 2017); 1. bienale, Valencia; Manifesta 1, Rotterdam; Manifesta 10, Ermitaž, St. Petersburg; Galerie Nationale du Jeu de Paume, Pariz; Moderna galerija, Ljubljana; Galerija Gregor Podnar, Berlin; Martin-Gropius-Bau, Berlin; Palazzo della Ragione, Milano; Secesija in BA WAG Foundation, Dunaj; ZKM, Center for Art and Media, Karlsruhe; MACRO Museum for Contemporary Art, Rim; Drawing Center, New York. V Sloveniji je prvič delal leta 1992 na povabilo Dragana Živadinova, z njim je soustvaril tri gledališke projekte. Sodeloval je tudi z M. Bergerjem, I. Kovačem, E. Hrvatinom, B. Jablanovcem, I. Buljanom, redno sodeluje s koreografinjo in plesalko Matejo Bučar.
Predavateljice_
Barbara Borčić, umetnostna zgodovinarka, je aktivna na področju sodobne umetnosti kot kuratorka, publicistka in raziskovalka s fokusom na umetniški performans, video in večmedijsko umetnost ter ljubljansko alternativno sceno osemdesetih let. Študirala je medijske študije in antropologijo podobe na ISH, Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. V zgodnjih osemdesetih letih je bila umetniška vodja Galerije Škuc. Pozneje je v okviru SCCA-Ljubljana kot direktorica iniciirala in vodila raziskovalne, dokumentarne in razstavne projekte s področja video in novomedijskih umetnosti (Videodokument, Videospotting), ki so postavili terminološko in teoretsko podlago nadaljnjim raziskavam in vzpostavitvi (spletnega) arhiva Postaja DIVA.
Ema Ograjenšek Prah je piska, kuratorka in kritičarka sodobne vizualne umetnosti. Je nekdanja članica uredništva ŠUM in njegovega raziskovalnega kolektiva. S predavanji in seminarji je sodelovala z umetnostnimi institucijami kot so Mednarodni grafični likovni center (MGLC Ljubljana), Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), Galerija Škuc, PhaseBook Prague in Mednarodni festival računalniške umetnosti (IFCA). Pred kratkim je pri Aksiomi izšla tudi njena knjiga Restricting Flight for Surreptitious Assembly – The Diagrammatic, the Mark and the Vectorial Image.
Dominika Maša Kozar je kulturna producentka, glasbena menedžerka in strokovnjakinja za digitalni marketing, dejavna na presečišču glasbe, plesa, filma in drugih sodobnih umetniških praks. Po izobrazbi je muzikologinja, svojo glasbeno pot pa je začela kot članica ljubljanske synthpop skupine FUTURSKI. Trenutno vodi digitalni marketing za Center urbane kulture Kino Šiška, glasbeni festival MENT Ljubljana in Bienale tekstilne umetnosti BIEN, kjer se ukvarja s strateškim komuniciranjem, družbenimi omrežji in promocijo. Kot menedžerka in bookerka sodeluje s hip-hop izvajalcem VAZZ LIVE, pred tem pa je delovala kot promotorka in menedžerka pri založbi KAPA Records, organizirala dogodke v klubu Gala Hala ter skrbela za promocijo skupine MRFY in booking dj dua RotorMotor. S svojim delom je vpeta v domačo in mednarodno kulturno sfero, pri čemer sodeluje pri različnih festivalih, kulturnih projektih in produkcijah s področij glasbe, vizualne umetnosti in uprizoritvenih umetnosti. Poleg produkcijskega in menedžerskega dela deluje tudi kot svetovalka, govorka in povezovalka različnih akterjev na področju umetnosti in kreativnega sektorja.
Mag. Jasna Jernejšek je zaposlena kot umetniška vodja programa vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška ter vodja galerije DobraVaga v Ljubljani. Pred tem je delovala kot samostojna kuratorka, raziskovalka, tekstopiska in predavateljica na področju sodobnih vizualnih umetnosti, s poudarkom na interdisciplinarnem prepletanju družboslovne teorije, sodobnih avtorskih praks in vizualnih komunikacij.
Julija Hoda (1987) je magistrirala iz klasične filologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je kot kustosinja v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, kjer v Galeriji Jakopič kurira fotografske razstave, ureja publikacije in vodi pedagoške programe na področju vizualne pismenosti. Je soustanoviteljica Prostora za umetnost NÓT – platforme za hibridne umetniške prakse na stičišču vizualnih in uprizoritvenih umetnosti.
Dr. Kaja Kraner je docentka na Katedri za teoretične vede ALUO UL in raziskovalka na Raziskovalnem inštitutu ALUO. Med letoma 2015 in 2019 je bila urednica revije za kritiko in teorijo sodobne umetnosti ŠUM. Leta 2021 je pri založbi Krtina izšla njena znanstvena monografija Kronopolitika umetnosti: spremembe v estetski vzgoji od moderne do sodobne umetnosti. Med letoma 2021 in 2022 je bila znanstvena sodelavka Moderne galerije Ljubljana v okviru projekta »Trajnostna digitalna hramba slovenske novomedijske umetnosti« (ARRS, J7-3158), od leta 2025 je članica uredniškega odbora Časopisa za kritiko znanosti.
Dr. Katja Mahnič je izredna profesorica za občo umetnostno zgodovino na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer izvaja predmete s področja obče umetnostne zgodovine in muzeologije. Raziskovalno se ukvarja z materialno kulturo, zgodovinsko muzeologijo, razvojem muzejskih razstav in razstavnih strategij ter sliko kot zgodovinskim virom, pri čemer jo zlasti zanima vloga umetnostnih zbirk in muzejev pri vzpostavljanju umetnostne zgodovine kot znanstvene discipline. Posebno področje njenega zanimanja je tudi dostopnost muzejskih ustanov.
Lilijana Stepančič je ekonomistka ter profesorica umetnostne zgodovine in sociologije. Delala je kot direktorica kulturnih institucij in kustosinja. Je likovna kritičarka ter piska esejev o likovni umetnosti in likovnih sistemih v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju. Redno objavlja v Likovnih besedah.
Miha Satler deluje na področju umetnosti in kulturne produkcije v okviru Zavoda Kersnikova in Društva ŠKUC. Je član upravnega odbora društva Asociacija, v katerem je v letih 2022 in 2023 delal tudi kot strokovni sodelavec, med drugim zadolžen tudi za razreševanje pravno-formalnih in administrativnih težav samozaposlenih v kulturi v okviru servisa za samostojne ustvarjalce društva.
Dr. Natalija Majsova je kulturologinja. Zaposlena je kot izredna profesorica in predstojnica Centra za proučevanje kulture in religije na Oddelku in katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s spominskimi študiji, teorijami kulture in filmskimi študijami ter medijsko arheologijo. Je avtorica številnih znanstvenih člankov ter dveh knjig o vesolju, filmu in utopijah. Njena zadnja knjiga Soviet SF Cinema and the Space Age: Memorable Futures je izšla pri založbi Lexington Books (2021). Trenutno vodi slovensko-hrvaški raziskovalni projekt o estetiki in strategijah spominjanja v popularni kulturi MEMPOP (2023–2026, vodja hrvaškega dela projekta: Vjeran Pavlaković) ter delovno skupino na temo zgodovinjenja kreativnega računalništva v okviru COST akcije Grassroots of Digital Europe (GRADE, 2022–26).
Polona Torkar je vodja strokovne pisarne in podpredsednica Asociacije, v domačem kulturnem prostoru pa v različnih vlogah deluje od 2006. Med drugim je med 2018 in 2020 opravljala funkcijo odgovorne urednice Radia Študent, kot vodja projektov ali del produkcijskih ekip pa sodelovala z Društvom Ljudmila, s prostorom razvojnih umetnosti osmo/za, KUD Channel Zero in drugimi.
Rebeka Vidrih, docentka za področje umetnostne zgodovine na Oddelku za umetnostno zgodovine Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Študirala umetnostno zgodovino, leta 2008 doktorirala z disertacijo z naslovom Teorija umetnosti in umetnostne zgodovine v drugi polovici 20. stoletja: klasična tradicija in novo umetnostno zgodovinopisje. Predava predmete Umetnost novega veka v Zahodni Evropi I (16.–18. stoletje) in Umetnost novega veka v Zahodni Evropi II (19.–20. stoletje), Fotografija in mediji sodobne umetnosti ter Sodobne teorije in metode umetnostne zgodovine.
Saša Lesjak je socialna pedagoginja, doktorska študentka edukacijskih ved in soustanoviteljica Zavoda RISA. Deluje kot strokovnjakinja za dostopnost, lahki jezik in lahko branje. Več kot 20 let sodeluje z otroki, mladimi in odraslimi, ki se srečujejo z različnimi ovirami pri dostopu do informacij in vključevanju v družbo. Izvaja predavanja, delavnice in usposabljanja ter ustvarja in soustvarja dostopne informacije, književna dela, medijske vsebine in kulturne programe. Je sourednica časopisa v lahkem branju 20 MINUT, soavtorica slovenskega štiristopenjskega sistema lahkega branja ter avtorica in urednica številnih izvirnih in prirejenih besedil. Pri svojem delu posebno pozornost namenja sodelovanju z bralci svetovalci in soustvarjanju vsebin z ljudmi, ki jim je lahki jezik namenjen.
Zavod RISA, Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje razvija in izvaja socialne programe ter storitve za podporo ljudem pri življenju v skupnosti. Deluje na področjih lahkega jezika, lahkega branja, dostopnosti, socialnega vključevanja, zagovorništva, samozagovorništva in človekovih pravic. Bil je prva organizacija v Sloveniji, ki je začela sistematično razvijati lahko branje. Pri pripravi informacij, publikacij, storitev in drugih vsebin sodeluje z bralci svetovalci ter z organizacijami, kulturnimi ustanovami, mediji in javnimi službami v Sloveniji in tujini. Zavod si prizadeva, da bi bili ljudje, ki so pogosto preslišani ali izključeni, vključeni v ustvarjanje vsebin in sprejemanje odločitev, ki vplivajo na njihovo življenje.
Urška Comino že 20 let deluje na področju neodvisne kulture in sodobne umetnosti. Njeno delo je osredotočeno na komunikacijo z javnostmi. Uveljavila se je kot promotorka sodobne slovenske umetnosti tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Podpisuje urednikovanja številnim katalogom in drugim publikacijam, namenjenim obveščanju javnosti in promociji kutlurno-umetniških projektov ter avtorstvo kataložnih besedil za festival Ex-Ponto (2005, 2006, 2007, 2008, 2015) in festival Mesto žensk (2010). Sodeluje z nevladnimi in vladnimi organizacijami ter mednarodnimi in nacionalnimi festivali, kot tudi posameznimi umetnicami_.
Urška Jež je diplomirana kulturologinja in magistrica menedžmenta nevladnih organizacij. Je producentka v kulturi. Z Društvom Mesto žensk sodeluje od leta 2006, od 2014 kot izvršna producentka. Pred tem je bila izvršna producentka Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, kot producentka ali organizatorka pa je sodelovala tudi s številnimi drugimi nevladnimi organizacijami s področja kulture. Izziv pridobivanja sponzorstev jo je pritegnil do te mere, da je raziskovanju le teh skozi prizmo podjetij posvetila magistrsko delo. Ob tem se je v zadnjih dveh letih udeležila več usposabljanj na temo fundraisinga NGO Academy ERSTE Fundacije. V okviru svojih delavnic želi pridobljena znanja in metodologijo deliti s kolegicami_.
Vladimir Vidmar je kustos v Moderni galeriji (MG+). Med letoma 2014 in 2018 je deloval kot umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani, med letoma 2019 in 2024 pa kot umetniški vodja Male galerije Banke Slovenije. Diplomiral je iz filozofije na Filozofski fakulteti in novinarstva na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne samostojne razstave, mdr. Tadeja Pogačarja, Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadan, Katalin Ladik, Rosselle Biscotii in Kevina van Braaka ter mednarodne skupinske projekte. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu The Kids Want Communism v Museum of Bat Ya, Tel Aviv. Redno objavlja besedila o sodobnih umetniških praksah v umetniških revijah, katalogih, bil pa je tudi član različnih žirij. Od 2016 poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.