Team

Tia Čiček

Foto: Sara Rman

Lara Plavčak

Foto: osebni arhiv

Vesna Bukovec

Foto: Nada Žgank

Urška Aplinc

Foto: Lana Špiler/arhiv Kina Šiška

SCCA Team


Tia Čiček je od januarja 2020 umetniška vodja Galerije Škuc. Magistrirala je iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2019 je končala šolo Svet umetnosti. Delovala je kot kuratorka in producentka sodobne umetnosti v Centru za urbano kulturo Kino Šiška in galeriji DobraVaga. Leta 2018 se je udeležila tečaja na salzburški poletni akademiji, ki sta ga vodili Ruth Noack in Grace Samboh z naslovom Thinking with Works of Art. Je del kolektiva bad curating.inc.


Lara Plavčak je od 2019 strokovna sodelavka Zavoda SCCA. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti in kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Leta 2011 je končala šolo Svet umetnosti. Kurirala je razstave sodobne umetnosti na različnih razstaviščih v Sloveniji in tujini. Od februarja 2018 do septembra 2019 je bila vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška. Od 2016 do 2019 je v galeriji DobraVaga vodila program ZINE VITRINE.

Vesna Bukovec je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav. V sodelovanju z Metko Zupanič je pod okriljem Zavoda Kolektiva kurirala program Video in Progress (2008–2016) in serijo Video večerov v Galeriji Photon (2010–2019). Od leta 2006 je skrbnica spletnih strani na SCCA-Ljubljana, od leta 2015 sodelavka Postaje DIVA. Je samozaposlena v kulturi in deluje tudi na področju spletnega in grafičnega oblikovanja za nevladne organizacije na področju kulture.

Urška Aplinc deluje kot producentka in kuratorka. V 2022 je bila umetniška vodja programa v Kinu Šiška za področja vizualne in avdio-vizualne umetnosti ter intermedije, trenutno pa je samozaposlena v kulturi kot kuratorka in kiparka. Leta 2021 je magistrirala iz Kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), kjer je tekom študija prejela tri nagrade ALUO za svoje delo. Leta 2018 je na SCCA-Ljubljana zaključila šolo Svet umetnosti, istega leta pa je postala strokovna sodelavka Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Od 2019 do 2022 je bila del kolektiva galerije DobraVaga, kjer je delovala kot koordinatorka programa in kuratorka, od 2020 do 2022 pa je vodila program kulturno-umetnostne vzgoje v Kinu Šiška. Kurirala je več samostojnih in skupinskih razstav. V sklopu svoje umetniške prakse je sodelovala na več razstavah in festivalih pri nas in v tujini, med drugim v Moderni galeriji, Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu, Galeriji Škuc, Cirkulaciji2, Centru sodobnih umetnosti v Celju in v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.

Alenka Gregorič

Foto: Aleš Beno

Vadim Fiškin

Foto: Pirje Mykkänen/Kiasma Museum

Mentors


Vadim Fiškin (Penza, 1965) je diplomiral na moskovskem Inštitutu za arhitekturo (1986). V Moskvi je živel do leta 1996, zdaj živi v Ljubljani. Njegovo delo raziskuje odnos med znanostjo, osebno izkušnjo, željo in imaginacijo, med metafiziko in pragmatizmom, med umetnim in resničnim. Umetniku uspe razkriti pretanjene povezave in vzbuditi gledalčevo radovednost, vendar mu ne da dokončnega odgovora na vprašanje o pomenu. Mnoge instalacije, skulpture, fotografije in risbe – na temo geografije, časa, svetlobe, aeronavtike, meteorologije – zaznamuje njegov posebni smisel za humor. Razstavljal je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah: Beneški bienale (1995, 2003, 2005 in 2017); 1. bienale, Valencia; Manifesta 1, Rotterdam; Manifesta 10, Ermitaž, St. Petersburg; Galerie Nationale du Jeu de Paume, Pariz; Moderna galerija, Ljubljana; Galerija Gregor Podnar, Berlin; Martin-Gropius-Bau, Berlin; Palazzo della Ragione, Milano; Secesija in BA WAG Foundation, Dunaj; ZKM, Center for Art and Media, Karlsruhe; MACRO Museum for Contemporary Art, Rim; Drawing Center, New York. V Sloveniji je prvič delal leta 1992 na povabilo Dragana Živadinova, z njim je soustvaril tri gledališke projekte. Sodeloval je tudi z M. Bergerjem, I. Kovačem, E. Hrvatinom, B. Jablanovcem, I. Buljanom, redno sodeluje s koreografinjo in plesalko Matejo Bučar.

Alenka Gregorič je umetnostna zgodovinarka, kuratorka in piska. Med letoma 2003 in 2009 je bila umetniška vodja Galerije Škuc, med letoma 2010 in 2020 umetniška vodja Mestne galerije Ljubljana in Galerije Tobačna – Muzej in galerije mesta Ljubljane, od leta 2020 pa je umetniška vodja Cukrarne in Galerije Tobačna. V letu 2009 je kurirala slovenski paviljon na beneškem bienalu in sokurirala 28. Grafični bienale v Ljubljani, leta 2011 je z Galit Eilat sokurirala 52. Oktobrski salon v Beogradu, v 2014 pa je bila ena od kuratork projekta Curated by_Vienna. Kurirala je več kot šestdeset samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in v tujini, kjer so med drugimi razstavljali tudi Vuk Ćosić, Jan Fabre, Harun Farocki, Vadim Fiškin, Irwin, Jannis Kounellis, Rabih Morue, Ivan Moudov, Marjetica Potrč, Mladen Stilinović, Maja Smrekar, Raša Todosojević, Ulay, Katarina Zdjelar in številni drugi. Napisala tudi številne eseje, kritike in članke za različne knjige umetnikov, kataloge in druge publikacije. Osrednja točka njenega zanimanja je predvsem odgovornost institucij in posameznikov, ki ustvarjajo sodobno umetnost, kakor tudi njihova vloga v sodobni družbi.

Adela Železnik

Foto: Sanja Kuveljić Bandić

Domen Ograjenšek

Foto: osebni arhiv

Dominika Maša Kozar

Foto: osebni arhiv

Dušan Dovč

Foto: osebni arhiv

Ines Kežman

Foto: arhiv Zavoda Motovila

Motovila

Foto: arhiv organizacije

Jasna Jernejšek

Foto: Borut Krajnc

Katja Mahnič

Foto: osebni arhiv

Miha Satler

Foto: osebni arhiv

Lilijana Stepančič

Foto: osebni arhiv

Saša Lesjak

Foto: Zavoda RISA

Zavod RISA, Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje

Foto: arhiv Zavoda RISA

Simon Gmajner

Foto: Hana Jošić

Urban Šrimpf

Foto: Klemen Jeke

Urška Jež

Foto: Nada Žgank

Urška Jurman

Foto: Nada Žgank

Vladimir Vidmar

Foto: osebni arhiv

Yasmín Martín Vodopivec

Foto: Jaka Babnik

Zala Velkavrh

Foto: Klemen Ilovar

Lecturers


Adela Železnik je v Moderni galeriji zaposlena od leta 1993. Diplomirala je iz angleščine in magistrirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v letih 1992–1993 pa je bila gostujoča študentka na Goldsmiths Collegeu v Londonu. Pri svojem delu se osredotoča na mediacijo sodobne umetnosti in sodelovanja z različnimi posameznicami_ki in kolektivi znotraj in zunaj muzeja. V zadnjih letih se v okviru konfederacije Internacionala posveča pojmu »konstituentk_ov« kot aktivnih udeleženk_cev v procesu odpiranja/spreminjanja muzejskih institucij.


Dominika Maša Kozar je po končanem študiju muzikologije začela raziskovati različne elemente glasbenega sveta. Kot članica zasedbe FUTURSKI je aktivna na področju glasbene produkcije in vsega kar pride z bendom. Kot stalna sodelavka CUK Kino Šiška, glasbenega festivala MENT Ljubljana in plesnega festivala CoFestival dela na področju spletne promocije. Je programska sodelavka v ljubljanskem klubu Gala Hala in nekdanja vodja ter promotorka založbe KAPA Records.


Dušan Dovč je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izkušnje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin kot urednik in vodja projektov (1997−2002), nato na družbi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 do leta 2019 je delal na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije in pridobivanja sredstev, v obdobju 2015–2019 tudi kot direktor zavoda. Bil je član različnih skupin za razvoj kulturne politike (ekspertna skupina za mobilnost pri Evropski komisiji, član upravnega odbora pri Asociaciji, društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Ljubljana). V obdobju 2019–2021 je bil zaposlen na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik kot koordinator projekta spodbujanja kulturne in kreativne industrije v srednje velikih mestih. Od marca 2021 je zaposlen kot kustos v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer koordinira program MGLC Švicarije, ustvarjalnega in rezidenčnega centra.


Ines Kežman ima več kot 10 let izkušenj dela v nevladnem in javnem sektorju na področju kulture in filma. V zavodu Motovila je od leta 2014 zaposlena kot svetovalka na področju kulture in AV vsebin ter strokovnjakinja za komuniciranje in mreženje s partnerji. Z ekipo Motovile je zasnovala in izvedla več kot 180 strokovnih dogodkov, namenjenih promociji in spodbujanju mednarodnega povezovanja v kulturi in AV sektorjih ter opravila številna individualna svetovanja na področju pridobivanja finančnih sredstev EU, mednarodnega mreženja ter razvoja in vodenja mednarodnih projektov. 


Motovila je nevladni in neprofitni zavod in deluje v javnem interesu na področju kulture. Od leta 2013 spodbujajo mednarodno in medsektorsko sodelovanje v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih (KUS), vključno z avdiovizualnim. Motovila s profesionalno ekipo in mrežo partnerskih povezav doma in v tujini predstavnicam_kom KUS nudi strokovno podporo in znanja, ki so ključna v različnih fazah produkcijsko-ustvarjalne verige, ter dostop do informacij in priložnosti za mednarodno mobilnost in sodelovanje. Na mednarodni ravni so prepoznani kot center odličnosti in primer dobre prakse na področju podpore, povezovanja in promocije KUS.


Jasna Jernejšek deluje kot samostojna kuratorka, vodja projektov, predavateljica, tekstopiska, kritičarka in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualno pismenost, ki jih interdisciplinarno prepleta z drugimi družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (2007), kjer je zaključila tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Redno piše obrazstavna in kataložna besedila, prispevke redno objavlja v revijah Fotografija in Membrana, ki sta posvečeni sodobni fotografiji. Je višja predavateljica in programska vodja Oddelka za fotografijo na VIST – Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani. Poleg vodenja zavoda Sektor, ustanovljenega z namenom povezovanja, raziskovanja in promocijo medijskih umetnosti, sodeluje z različnimi razstavišči doma in v tujini ter nevladnimi organizacijami s področja kulture.


Katja Mahnič je docentka za občo umetnostno zgodovino na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer izvaja predmete s področja obče umetnostne zgodovine, muzeologije in konservatorstva. Raziskovalno se ukvarja z materialno kulturo, zgodovinsko muzeologijo, razvojem muzejskih razstav in razstavnih strategij ter sliko kot zgodovinskim virom, pri čemer jo zlasti zanima vloga umetnostnih zbirk in muzejev pri vzpostavljanju umetnostne zgodovine kot znanstvene discipline. Posebno področje njenega zanimanja je tudi dostopnost muzejskih ustanov.


Lilijana Stepančič je ekonomistka ter profesorica umetnostne zgodovine in sociologije. Delala je kot direktorica kulturnih institucij in kustosinja. Je likovna kritičarka ter piska esejev o likovni umetnosti in likovnih sistemih v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju. Redno objavlja v Likovnih besedah.


Saša Lesjak, socialna pedagoginja, pesnica in mama treh otrok, je soustanoviteljica Zavoda RISA, kjer je zaposlena kot vodja socialnih programov. Že več kot 20 let dela z otroki, mladimi in odraslimi, ki so se znašli v ranljivem položaju. Vodi delavnice, seminarje in usposabljanja na temo socialnega vključevanja in lahkega branja. Je inštruktorica za izdelavo lahko berljivih in razumljivih informacij ter urednica brezplačnika 20 MINUT. Je soavtorica štiristopenjskega sistema lahkega branja v slovenščini in avtorica številnih priredb ter izvirnih besedil v lahkem branju. 


Zavod RISA, Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje je bil ustanovljen za neodvisne raziskave, izvajane s pomočjo uporabnic_kov, razvoj raznolikih programov, svetovanje, komunikacijske, izobraževalne, socialne in družbene dejavnosti na področju oviranosti ter človekovih pravic. Glas želi dajati predvsem ljudem, ki so najpogosteje tiho ali preslišani. RISA, prva organizacija, ki je v Sloveniji sistematično uvedla in pričela razvijati koncept lahkotnega branja, sodeluje z organizacijami iz vse Slovenije in Evrope. Uporabnice_ki in soustvarjalke_ci storitev so ljudje, ki imajo zaradi kognitivnih, jezikovnih ali drugih ovir težave pri pridobivanju in posredovanju informacij, kar povzroča ovire pri organizaciji lastnega življenja in samostojnosti.


Tjaša Pureber je diplomirana politologinja teoretsko-analitske smeri na Fakulteti za družbene vede. Je doktorska študentka Sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem s preučevanjem družbenih gibanj. V sklopu dejavnosti Društva KUD Anarhiv se je ukvarjala s kulturno-umetnostno vzgojo. Vrsto let je delovala v novinarstvu, kjer je pisala predvsem o notranji in kulturni politiki. Od leta 2015 do 2018 je bila zaposlena na vsebinski mreži nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi Asociacija. Preden je v letu 2017 prevzela vodenje strokovne ekipe, je bila vodja zagovorništva, še pred tem pa strokovna sodelavka. Večinoma se je ukvarjala z vprašanji zakonskih predlog urejanja pogojev za delo na področju kulture in umetnosti. Sodeluje z različnimi nevladnimi organizacijami v kulturi.


Urban Šrimpf je prevajalec, visokošolski učitelj, doktor in asistent prevodoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter koordinator kulturnih programov na Goethe-Institutu Ljubljana, kjer je globoko pogreznjen v kulturni menedžment in mednarodno kulturno izmenjavo. Študiral je tudi filozofijo in primerjalno književnost. Njegova interesna področja zajemajo široko paleto tem: od strokovne terminologije do razsvetljenstva, od slovenske literarne in prevodne zgodovine do opusa Linharta in Prešerna, od nemške klasične filozofije vse tja do vprašanj vloge umetnosti v družbi.


Urška Jež je diplomirana kulturologinja in magistrica menedžmenta nevladnih organizacij. Je producentka v kulturi. Z Društvom Mesto žensk sodeluje od leta 2006, od 2014 kot izvršna producentka. Pred tem je bila izvršna producentka Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, kot producentka ali organizatorka pa je sodelovala tudi s številnimi drugimi nevladnimi organizacijami s področja kulture. Izziv pridobivanja sponzorstev jo je pritegnil do te mere, da je raziskovanju le teh skozi prizmo podjetij posvetila magistrsko delo. Ob tem se je v zadnjih dveh letih udeležila več usposabljanj na temo fundraisinga NGO Academy ERSTE Fundacije. V okviru svojih delavnic želi pridobljena znanja in metodologijo deliti s kolegi_cami.


Urška Jurman, umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture. Deluje kot urednica, kuratorka, piska in moderatorka na področju sodobne vizualne umetnosti in prostorskih praks. Od leta 2013 je programska vodja Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter urednica knjižne zbirke IZA Editions, v okviru katere je uredila posthumno izdani katalog razstave Igorja Zabela: Inexplicable Presence (Curator’s Working Place) (2021), zbornik Extending the Dialogue (2016) in monografijo Beti Žerovc When Attitudes Become the Norm: Contemporary Curator and Institutional Art (2015). Med drugim je tudi urednica monografije Beti Žerovc Umetnost kuratorjev: Vloga kuratorjev v sodobni umetnosti (2010) ter kataloga Sanja Iveković: Public Cuts (2006), sourednica zbornika ARHITEKTURA ≠ UMETNOST (2017), tematske številke Arhitektov bilten na temo participacije v arhitekturi in urbanizmu (2011), zbornika Ready 2 Change (2005) in revije za sodobno umetnost Platforma SCCA (200005).


Vladimir Vidmar je umetniški vodja Male galerije Banke Slovenije. Med letoma 2014 in 2018 je deloval kot umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Diplomiral je iz filozofije na Filozofski fakulteti in novinarstva na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne samostojne razstave, mdr. Tadeja Pogačarja, Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadan, Katalin Ladik, Rosselle Biscotii in Kevina van Braaka ter mednarodne skupinske projekte. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu The Kids Want Communism v Museum of Bat Ya, Tel Aviv. Redno objavlja besedila o sodobnih umetniških praksah v umetniških revijah, katalogih, bil pa je tudi član različnih žirij. Od 2016 poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.


Yasmín Martín Vodopivec je kulturna menedžerka in kuratorka. Dokončala je podiplomski študij iz mednarodnega sodelovanja in kulturnega menedžmenta, magistrski študij iz menedžmenta kulturnih institucij in podjetij (Univerza v Barceloni) ter magistrski študij Izobraževanje in muzeji: dediščina, identiteta in kulturna mediacija (Univerza v Murciji). Od leta 2011 deluje kot pomočnica direktorice Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC), kjer svoje strokovne izkušnje na filmskem, glasbenem, plesnem in likovnem področju, pridobljene skozi sodelovanje z nevladnimi organizacijami ter javnim in zasebnim sektorjem, aplicira na izvedbo muzejskega programa in Grafičnega bienala Ljubljana. Doslej je kurirala številne razstave, pri čemer izstopa njen kreativni pristop pri raziskovanju razstavnih formatov in odkrivanje skladnosti med poetičnim in angažiranim v umetniškem izražanju. Pri 32. grafičnem bienalu Ljubljana je sodelovala kot članica bienalskega kolegija. Leta 2017 je po odprtju prenovljene Švicarije zasnovala celoletni projekt in razstavo Švicarija: skupnost, umetnost in narava, kar je zarisalo vizijo za nadaljnje delovanje ustvarjalnega in rezidenčnega centra. Je avtorica idejne zasnove in urednica zbirke Umetnost v parku Tivoli. Trenutno se posveča razvoju programa MGLC Švicarije in zasnovi novih razstavnih projektov.

Scroll up