Končno smo zagledali (nekatere) grafite v centru Ljubljane

Eni jih pišejo, drugi se nad njimi jezijo in potem naročajo čiščenje. Potem pridejo tretji in od čiščenja kupujejo kruh in sir. Labsusova skupinica in nekaj ne čisto praznično razpoloženih posameznikov pa smo se, pod vodstvom dveh grafitarskih navdušencev sprehodili od Galerije ŠKUC do šablonastega našprica Janševega obraza preko nekega taga na fasadi nasproti okna, iz katerega se je zbala simpatična muzika. Nimam pojma, katera ulica je tam, ampak znam tja priti. Tako, s Trubarjeve proti Komenskega. Seveda se nismo ustavljali in komentirali le grafitov. Skozi naša očesa so se v naša srca stekale še tudi druge možnosti uličnega izražanja. Na sveže so bili nalepljeni rdeči plakati, ki ob državnem praznovanju s prstom kazaejo na ljudi, ki naj bi bili odgovorni za “izbrisane”. Se nam ta tema zdi že legendarna? Hecno kajne? Smo priče živim legendam. Skoraj kakor bi govorili o Stonsih. Pa je bilo videti na drugem koncu poti še nalepko tukajjeslovenija-rjev, ki pozivajo na praznovanje dneva osamosvojitve. Vmes pa,… od hecov do crknjenih ptic.

Vasja N.