Osemnajsto leto 2021/2022


PROGRAM

MODUL 1: RAZSTAVA | MODUL 2: UMETNOSTNI SISTEMI IN KULTURNA POLITIKA | MODUL 3: ZGODOVINA RAZSTAVLJANJA IN KURATORSKIH PRAKS | MODUL 4: FINANCIRANJE RAZSTAV IN PROJEKTOV SODOBNE UMETNOSTI | MODUL 5: STRATEŠKO NAČRTOVANJE | MODUL 6: OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA PODPORA RAZSTAVE | MODUL 7: KURATORSKO MAPIRANJE | MODUL 8: MUZEJSKO DELO | MODUL 9: PISANJE O SODOBNI UMETNOSTI | MODUL 10: VSEBINE PO IZBORU UDELEŽENK IN UDELEŽENCEV


MODUL 1: RAZSTAVA

Alenka Gregorič in Vadim Fiškin: Kuratorski kolegij, delo v praksi, 2. LETO
Osrednji del izobraževanja zajema priprava in izvedba razstave sodobne umetnosti. Udeleženke in udeleženci bodo zasnovali razstavo in njene spremljevalne dogodke. Izbrali bodo umetnice in umetnike, napisali spremno besedilo, pripravili tehnični načrt, načrt odnosov z javnostmi, poskušali pridobiti dodatna finančna sredstva ter zasnovali publikacijo. Mentorica in mentor, kuratorka Alenka Gregorič in umetnik Vadim Fiškin, bosta na tedenskih kuratorskih srečanjih komentirala razvoj koncepta razstave.

Ekipa SU, Pomoč pri pripravi letne razstave šole v Galeriji Škuc, delo v praksi, 1. LETO
Udeleženke in udeleženci bodo sodelovali pri zasnovi in izvedbi razstave, ki jo ekipa Sveta umetnosti v maju 2021 pripravlja v Galeriji Škuc. Kuratorska ekipa se bo občasno srečevala na delovnih sestankih, kjer bo razpravljala o konceptu, umetniških delih, poteku dela in o zadolžitvah in nalogah.

Bojana Piškur, Vladimir Vidmar: Kuratorska raziskava, praktikum, 1. LETO
V nizu srečanj se bomo seznanili s kuratorskim delom v praksi. Zanimalo nas bo predvsem, kako se kuratorka ali kurator loti snovanja razstave, kje najde izhodiščno točko, ter kako razvija koncept. Kako poteka kuratorsko raziskovalno delo v praksi? Izhajamo iz pogovora z umetnico ali umetnikom, obiska ateljeja, iz poznanega dela ali obiskane razstave? Brskamo po spletu, spletnih bazah, knjižnicah in arhivih? Kako poteka delo v kuratorski skupini? Sledil bo praktično naravnan sklop s kuratorjem Vladimirjem Vidmarjem, ki bo temeljil na vsakdanjih izzivih kuratorskega dela.

Virtualna razstava, delo v praksi, 1. LETO
Po koncu prvega letnika bodo udeleženke in udeleženci samostojno zasnovali virtualno razstavo, ki jo bodo pred začetkom drugega letnika predstavili mentorici, mentorju in skupini. Pri snovanju razstave bodo upoštevali specifike izbranega razstavišča. Glede na predloženo virtualno razstavo bosta mentorica in mentor izbrala manjšo skupino, ki jo bomo povabili k vpisu v drugi letnik šole.


MODUL 2: UMETNOSTNI SISTEMI IN KULTURNA POLITIKA

Predavateljice bodo predstavile kulturno politiko v Sloveniji, očrtale osnovne podobnosti in razlike med delovanjem sistema sodobne umetnosti v Sloveniji in v mednarodnem prostoru ter razmišljale o možnih oblikah (re)organizacije.

Tjaša Pureber: Kulturna politika in status samozaposlenih v kulturi, predavanje, 1. LETO
Kaj vse vpliva na delo umetnic in umetnikov ter producentov v Sloveniji? Kako deluje kulturna politika in kateri zakoni so ključni za razumevanje statusa delavk in delavcev v kulturi? V dveh predavanjih bomo spoznali osnove kulturne politike: od zgodovinskih izvorov trenutnih težav v kulturni politiki do zakonskih okvirov in zemljevida ključnih subjektov v kulturi ter pomena njihovega povezovanja v prizadevanju za izboljšanje razmer samozaposlenih v kulturi.

Nataša Petrešin-Bachelez: Umetnostni sistemi v mednarodnem prostoru, predavanje, 1. LETO
Najava v pripravi.

Lilijana Stepančič: Umetnostni sistem, predavanje, 1. LETO
Prvo srečanje bo namenjeno zgodovinskemu pogledu v formiranje sistema sveta umetnosti v osemdesetih letih minulega stoletja v zahodnem svetu, ki je osnova za današnje stanje stvari. Na drugem srečanju bomo z razčlembo ene od novejših razstav v lokalnem okolju predstavili institucionalni sistem tega okolja.

Urša Chitrakar: Avtorske pravice v sodobni umetnosti, predavanje, 2. LETO
Delavke in delavci v kulturi se pogosto srečujemo s tematiko avtorskih pravic. Kot avtorice in avtorji morda želimo zaščititi svoje pravice v odnosu do naročnikov avtorskega dela, in v odnosu do njegovih uporabnikov, a ne poznamo svojih pravic. Na srečanju bomo zato predstavili temeljne definicije osnovnih pojmov avtorskega prava ter odgovorili na vprašanja, kot so: kdo je avtorica/avtor?; kaj je avtorsko delo?; kako nastanejo in koliko časa trajajo avtorske pravice?; katere avtorske pravice ima avtor?; kakšna so pravila glede uporabe avtorskih del?


MODUL 3: ZGODOVINA RAZSTAVLJANJA IN KURATORSKIH PRAKS

Modul bo ponudil zgodovinski pregled praks razstavljanja moderne in sodobne umetnosti. Predstavili bomo ključne točke in mehanizme, ki so skozi zgodovino oblikovali fenomene razstavljana, razstavišč, umetnostnih institucij in vlogo kuratorke/kuratorja.

Asta Vrečko: Zgodovina razstavljanja, niz predavanj, 1. LETO
V predavanjih se bomo posvetili najpomembnejših razstavam in manifestacijam skozi zgodovino, ki so ključno prispevale k formaciji umetnostnega sistema do prve polovice 20. stoletja.

Asta Vrečko: Vzpostavljanje umetnostnega sistema v Sloveniji, niz predavanj, 1. LETO
V 20. stoletje je slovenska umetnost vstopila institucionalno precej podhranjena. V pregledu se bomo sprehodili čez najpomembnejše dogodke v preteklem stoletju, od Jakopičevega paviljona do najpomembnejših kulturnih ustanov, razstav in dogodkov, ki so sooblikovali umetnostni sistem, kot ga poznamo danes.

Miha Kelemina: Zgodovina kuratorskih praks, niz predavanj, 1. LETO
V drugem delu zgodovinskega pregleda praks razstavljanja bomo na primerih posameznih razstav in kuratorskih gest poskušali razbrati in analizirati raznolike metodologije in svojstvene pristope h kuriranju. Analizirali bomo tudi letne razstave preteklih letnikov šole ter se pri tem še posebej posvetili konceptu, postavitvi umetniških del v prostor in spremnim besedilom.

Vladimir Vidmar: Bralni seminar, seminar, 1. LETO
Cilj bralnega seminarja ni udeleženkam in udeležencem omogočiti reprezentativnega vpogleda v relevantno teorijo za področje sodobne umetnosti: ta bi namreč vključeval ne samo preveč virov, ampak tudi preveč različnih polj. Ker sodobna umetnost glede svojega teoretskega kanona zelo fluidna, se bomo raje osredotočili na to, kako lastne interese umrežiti v določeno teoretsko referenčno polje. Spraševali se bomo, kako svojo misel o umetnosti utemeljiti v teoretskem diskurzu, ampak ne zato, da bi jo legitimirali, temveč da bi jo lahko naprej razvijali in jo morebiti popeljali onkraj naših izhodiščnih predpostavk, predvsem pa onkraj šablon art slenga. Seminar bo zato potekal v dvojni obliki: skozi poglobljena branja in razprave o nekaj besedilih, ki ponujajo relevantna izhodišča za izmenjave med umetnostno teorijo in prakso, bomo razvijali osnovna teoretska ogrodja in si skozi rezčlembe besedil skušali razložiti, kako so nam njihovi diskurzivni nastavki lahko v pomoč. Vzporedno bomo skušali razčleniti lastne afinitete v umetnosti in ugotoviti, kako njihovo raziskovanje, ob praktičnem, razvijati tudi v teoretskem okviru.

Jasna Jernejšek: Sodobna umetnost in vizualna kultura, predavanje in delavnica, 1. LETO
Namen predavanja in delavnice je predstavitev možnega razumevanja sodobne umetnosti skozi prizmo širše vizualne kulture in njenega konceptualnega in analitičnega aparata za kritično refleksijo in interpretacijo vizualnih reprezentacij. Seznanili se bomo z osnovnimi teoretskimi pojmi reprezentacije in različnimi analitičnimi orodji za dešifriranje in dekodiranje podob ter ideološke podstati vizualnega.


MODUL 4: FINANCIRANJE RAZSTAV IN PROJEKTOV SODOBNE UMETNOSTI

Na predavanjih in praktičnih delavnicah se bomo seznanili s finančnimi mehanizmi podpor za delovanje v kulturi in umetnosti na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Spoznali bomo, katere institucije nudijo servisno podporo pri pridobivanju finančnih sredstev za kulturne projekte in kako upravljamo s sponzorskimi sredstvi. Predavatelj in predavateljici z dolgoletnimi izkušnjami na področju financiranja kulture bodo predstavili osnovne gabarite, kako se znajti med različnimi razpisi ter kako pripraviti uspešno prijavo.

Urška Jež, Pridobivanje sponzorskih sredstev, praktikum, 2. LETO
V uvodnem delu praktikuma bomo spoznali, kaj so učinki in cilji, ki jih podjetja zasledujejo s sponzorstvi. Razumevanje mehanizma sponzorstev s perspektive podjetij je namreč osnova za razvoj strategije pridobivanja sponzorskih sredstev. Preko praktičnih korakov bomo nato oblikovali sponzorsko strategijo in načrt pridobivanja sponzorskih sredstev za končno razstavo. Ključni vidiki, o katerih bomo razmišljali tudi s pomočjo novih orodij in konkretnih primerov, bodo upravljanje z blagovno znamko, analiza objekta sponzoriranja, izbor in analiza potencialnega sponzorskega partnerja, ciljne skupine, načini aktivacije sponzorstev, vsebina sponzorskih partnerstev, inovativni načini kompenzacije, upravljanje sponzorstev, poročanje in merjenje učinkov sponzorstev in pomen komunikacije za vzpostavitev dolgotrajnega sodelovanja.

Dušan Dovč: Zemljevid razpisov in pozivov, predavanje, 1. LETO
Na srečanju bomo začrtali zemljevid razpisov in pozivov, namenjenih mladim delavcem in delavcem v kulturi. Pregledali bomo razpisne mehanizme Ministrstva za kulturo (enoletni projektni razpis, večletni projektni in programski razpis, razpis za štipendije in bivanje v umetniških rezidencah) in Mestne občine Ljubljana (enoletni projektni razpis, večletni programski razpis, razpis Mladike). Seznanili se bomo, kakšna je razlika med razpisom in pozivom, na katere razpisne pogoje in priloge moramo biti še posebej pozorni, kako poteka prijavni postopek in obveščanje prijaviteljev, ali se lahko pritožimo na mnenje strokovne komisije. Spregovorili bomo tudi o mednarodnih razpisih, ki spodbujajo mobilnost.

Zavod Motovila: Programi financiranja EU – Ustvarjalna Evropa, predavanje, 1. LETO
Predstavnica zavoda Motovila, Centra za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih bo predstavila sistem programov sofinanciranja EU: decentralizirane in centralizirane razpise za sofinanciranje projektov ter vlogo institucij, ki so odgovorne za oblikovanje teh finančnih mehanizmov (generalni direktorati Evropske komisije) in njihovo izvajanje (Izvajalska agencija EACEA), sistem izbirnih postopkov, v katerih kot člani strokovnih komisij sodelujejo neodvisni mednarodni strokovnjaki. Predstavila bo okvirni mehanizem EU za spodbujanje in podporo kulturnemu in ustvarjalnim sektorjem – program Ustvarjalna Evropa: kakšni so cilji in prednostne naloge programa, posameznih programskih shem in najbolj relevantnih razpisov, vključno z upravičenostjo projektov in prijaviteljev. Izpostavljeni bodo tudi pozitivni učinki mednarodnega povezovanja za razvoj organizacije, ki presegajo zgolj finančno korist. Vse to bo podkrepila s primeri dobre prakse iz Slovenije, ki velja za eno najbolj uspešnih držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa: predstavila bo rezultate v obdobju 2014–2020, zastopanost področja likovne in intermedijske umetnosti, razmerje med manjšimi in večjimi projekti, zastopanost NVO in javnih zavodov, sistem sofinanciranja iz nacionalnih virov (razpisi Ministrstva za kulturo idr.). Sledil bo pogovor Svet umetnosti v svetu programov EU s predstavnico zavoda Motovila, ki ga bo moderiral Miha Kelemina.

Dušan Dovč, Alenka Gregorič: Priprava finančnega načrta za razstavo sodobne umetnosti, praktikum, 2. LETO
Praktikum bo ponudil osnovna znanja, informacije in veščine upravljanja s finančnimi sredstvi. Zasnova finančnega načrta bo temelj za pripravo stroškovnika končne razstave. Spoznali se bomo z razrezom predvidenih/nepredvidenih prihodkov/odhodkov različnih segmentov (razstavnina, produkcija, honorar, prevoz, tisk, pogostitev idr.) in s poslovanjem z izplačili, (pred)računi, ponudbami, naročilnicami in gotovinskim poslovanjem.

Dušan Dovč: Kako prijaviti projekt?, delavnica in individualna srečanja, izbirna vsebina, 1. LETO
Praktična delavnica bo namenjena izpolnjevanju razpisnih obrazcev preteklih in aktualnih razpisov in pozivov. Z mentorjem bomo pregledali razpisne obrazce, ki so objavljeni na spletnih straneh različnih institucij (MK, MOL, evropski razpisi, pozivi fundacij idr.), izpolnili bomo izbrane segmente različnih razpisov ter jih z mentorjem primerjali in komentirali. Posebno pozornost bomo namenili razpisom, ki spodbujajo mobilnost.

Ekipa SU, Dušan Dovč: Producent v sodobni vizualni umetnosti, praktikum, izbirna vsebina, 2. LETO
Kakšen je prispevek producenta v projektu in kakšne naloge opravlja (vsebinska in tehnična priprava projekta, izbor razstavnega prostora (koprodukcijska pogodba), financiranje projekta, koordinacija promocije projekta, dokumentacija projekta idr.)? Pogovori z različnimi producentkami in producenti bodo predstavili naloge producenta v sodobni umetnosti. Spraševali se bomo tudi, kakšna je razlika med koproducentom in soorganizatorjem in kakšno je sodelovanje med producentom in kuratorko ali kuratorjem. V času, ko nekateri poklici v registru samozaposlenih v kulturi postajajo ogroženi, se bomo pogovarjali tudi, kako pridobiti vpis v register samozaposlenih v kulturi za poklic producenta. Kakšni so pogoji in kaj vpis v register prinaša?


MODUL 5: STRATEŠKO NAČRTOVANJE

V modulu se bomo spoznali z osnovami kulturnega in strateškega menedžmenta. Pogledali bomo v kolesje delovanja institucij, v snovanje, načrtovanje in vodenje dolgoročnih strategij. Seznanili se bomo, kako uspešno komunicirati z javnostmi; kako zasnovati spletne zgodbe in katerih komunikacijskih kanalov se lahko poslužimo, da dosežemo tudi tiste, na katere nismo niti pomislili.

Yasmin Martin Vodopivec: Menedžment kot orodje za udejanjanje idej na področju kulture, predavanje, 1. LETO + 2. LETO
Kulturni potencial se lahko uresniči, ko se ideje pretvorijo v projekt in začenjajo udejanjiti. Sedanja negotova družbena situacija zahteva nove ideje, ki pa jih težko realiziramo brez temeljitega strateškega načrtovanja. Kulturni menedžment nam ponuja skupek znanj in veščin, s katerimi lahko dosežemo zastavljene cilje tako pri spodbujanju in vrednotenju različnih umetniških in kulturnih fenomenov, kot pri ohranjanju kolektivnega spomina in kulturne dediščine. Zavedanje o pomenu kulture in specifičnosti delovanja na njenem področju sta ključnega pomena pri oblikovanju, posredovanju in evalvaciji kulturnih iniciativ. Srečanje se bo sklenilo v drugem letniku, ko bomo praktično zasnovali strategijo skupnega projekta.

Urška Comino, Odnosi z javnostmi za razstavo sodobne umetnosti, praktikum, 2. LETO
Uspešno in zlasti inovativno obveščanje javnosti je pomemben del produkcije razstavnega dogodka. V svetu umetnosti s tehnikami odnosov z javnostmi ne skrbimo le za obveščanje in promocijo umetniškega dogodka, ampak je naš namen narediti sodobno umetnost bolj razumljivo, dostopno in manj hermetično. Na praktikumu se bomo seznanili z različnimi orodji komuniciranja, posebno pozornost bomo namenili pripravi in izvedbi PR strategij.

Alja Gogala, Odnosi z javnostmi za razstavo sodobne umetnosti, praktikum, 2. LETO
Najava v pripravi.

Vuk Ćosić: Strategija spletnega komuniciranja, predavanje, 2. LETO
Najava v pripravi.

Tadej Vaukman, Naslov, praktikum, 2. LETO
Kako komunikacijsko strategijo prek spletnih družbenih omrežij zasnuje umetnik? Tadej Vaukman bo razkril, kako na družbenih omrežjih predstavlja sebe ali institucijo, s katero sodeluje, kako načrtuje aktivnosti, kako določa vsebino objav in katerih komunikacijskih kanalov se poslužuje.

Sanja Petrović, Marketing projekta, praktikum, 2. LETO
Najava v pripravi.


MODUL 6: OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA PODPORA RAZSTAVE

Modul bo posvečen tehničnim in oblikovnim vidikom snovanja razstave od njene preliminarne, pripravljalne faze pa vse do operativne faze in postavljanja umetniških del v prostor. Izdelali bomo tehnični načrt in se seznanili z multimedijsko tehnologijo kot komunikacijskim orodjem na umetnostni razstavi. Posebno pozornost bomo namenili oblikovanju razstave in praktičnim metodam reševanja izzivov, ki jih predstavlja medij razstave.

Ajdin Bašić, Oblikovanje razstave – pogled grafičnega oblikovalca, praktikum, 2. LETO
Oblikovanje razstave od postavitve artefaktov v prostor razstavljanja, razstavne opreme, razsvetljave, avdio-video opreme, grafičnih predlog do promocijskih in dokumentarnih tiskovin, je nepogrešljiv del predstavljanja umetniških projektov, razstavnih vsebin in konceptov javnosti. Mnogi dejavniki vplivajo na izkušnjo razstave, od postavite je namreč odvisna preciznost podajanja informacij in dobra komunikacija z javnostmi. Razstava je kompleksen mehanizem mnogih elementov, s katerimi skupaj ustvarimo celovito in jasno predstavitev umetniških artefaktov ter njihove dokumentarne oziroma konceptualne vrednosti.

Vasa Perović: Oblikovanje razstavnega prostora – pogled arhitekta, praktikum, 2. LETO
Predavatelj se bo v prvem delu osredotočil na razstavni prostor kot predpogoj za razstavo, nato pa skozi zgodovinski pregled poskušal orisati razliko med razstavami kot ‘ekstenzijami’ tipologij in med razstavami kot ‘samostojnimi’ konstrukti znotraj različnih tipoloških situacij v 20. in 21. stoletju.

Miran Mohar: Oblikovanje razstave – pogled oblikovalca, praktikum, 2. LETO
Oblikovanje razstave vključuje inovativne, kreativne in praktične metodologije prostorske realizacije koncepta, ki rešujejo izziv, ki ga predstavlja razstava kot poseben medij. Glede na raznolikost razstavnih projektov se tudi oblikovanje prilagaja različnim nalogam, od vizualno-prostorske izkušnje obiskovalke in obiskovalca do jasne komunikacije in posredovanja informacij.

Luka Hribar: Multimedija na razstavnem projektu, predavanje, 2. LETO
Multimedija je v širšem smislu informacijska tehnologija, ki obiskovalkam in obiskovalcem razstave predstavlja več kot le formatirane podatke in besedilo. Vključuje različne besedilne in slikovne predstavitve, video, zvok, računalniško generirano grafiko, hipermedijske aplikacije, navidezno resničnost, računalniško nadzorovane interaktivne prikaze idr. Predstavili bomo nekaj praktičnih zadreg uporabe neinteraktivne multimedijske tehnologije kot komunikacijskega orodja na muzejski oz. galerijski razstavi. Pri multimedijski opremi razstave je pogosto potrebno uporabiti tehnologijo, ki je na voljo, čeprav ni najbolj optimalna. Predavatelj bo podal nekaj praktičnih napotkov o projektorjih, multimedijskih prikazovalnikih, predvajalnikih video gradiva, priključkih, video formatih in načinih, kako zasnovati predstavitev tako, da bo delovala zanesljivo skozi celotno obdobje razstavnega projekta.

Miha Kelemina: Priprava tehničnega načrta za razstavo sodobne umetnosti, praktikum 2. LETO
Na praktikumu bomo pogledali, kaj je tehnični načrt in kako ga pripravimo; kakšne tehnične načrte je potrebno priložiti razpisni dokumentaciji ob prijavi na razpis, kako sestavimo seznam potreb umetnic in umetnikov pri pripravi razstave sodobne umetnosti, različne primere načrtovanja postavitve del v prostor, časovni okvir postavljanja idr. Pripravili bomo tudi tehnični načrt in časovni okvir postavljanja letne razstave šole.


MODUL 7: KURATORSKO MAPIRANJE

Na obiskih umetnostnih razstav in institucij bomo spoznali delovanje različnih javnih zavodov, neodvisnih organizacij ter posameznic in posameznikov. Oglede bodo dopolnjevali moderirani pogovori z različnimi kulturnimi delavkami in delavci. Modul traja dve šolski leti.

Ekipa SU: Pogovori s kuratorkami in kuratorji sodobne umetnosti, moderirani pogovori
Z avtoricami in avtorji obiskanih razstav se bomo pogovarjali o njihovem snovanju: zagotavljanju pogojev, zbiranju umetniških del, pisanju spremnih besedil, kataloških esejev in zasnovi podpornih vsebin. Zanimale nas bodo specifike dela javnih uslužbencev, svobodnjakov in gostujočih kuratork in kuratorjev.

Vladimir Vidmar, Lenka Đorojević, Alenka Gregorić, Miran Mohar, Brati razstavo, praktikum, delo na terenu
Razstava je medij, določen s svojo (dolgo) zgodovino, usodno pa ga je zaznamovala razsvetljenska misel in politični razvoj modernosti. Vednost, ki jo sistematizirajo institucije, dobiva vidnost prek niza protokolov, ki jih določajo pravila in konsenzi. Vstopiti na razstavo pomeni vstopiti v rebus. Brati razstavo torej pomeni razumeti njen družbeno-politični temelj in hkrati razvozlavati investicije sodobnih umetnikov in kuratorjev. Niz srečanj »kako brati razstavo« bo izveden kot kombinacija »fenomenološkega sprehoda«, prek katerega bomo razčlenili elemente razstave, in jih v naslednjem koraku združili pod streho kuratorskega/umetniškega koncepta, kot se ta kaže diskurzivno, formalno ali drugače.

Ekipa SU: Kuratorsko mapiranje, delo na terenu
V sklopu obiskov različnih razstavnih prostorov za sodobno umetnost bomo spoznali sodelavke in sodelavce razstavišč, se seznanili s specifikami posameznih razstavnih prostorov ter njihovimi programskimi usmeritvami.

Ekipa SU: Obiski ateljejev in drugih prostorov ustvarjanja, delo na terenu
Obiski ateljejev nudijo možnost spoznavanja umetniške produkcije in umetniških pozicij umetnic in umetnikov. Prednost obiskov je osebni stik, ki omogoča tako spoznavanje umetniške produkcije kot priložnost za pogovor. Z obiski ateljejev se gradijo in vzdržujejo profesionalni odnosi ter poznanstva, ki temeljijo na spremljanju produkcije, dialogu med kuratorkami/kuratorji in umetnicami/umetniki ter celostnem pristopu k umetniškemu delu kot kuratorjevi odgovornosti. Na celodnevnih vodenih obiskih ateljejev se bomo spoznali z nekaterimi od aktivnih umetnic in umetnikov različnih generacij.

Ekipa SU: Obisk odločevalcev, delo na terenu, izbirna vsebina
V sklopu obiskov odločevalcev se bomo seznanili z vlogo institucij znotraj kulturne politike financiranja in z delovanjem razpisnih mehanizmov. Spoznali bomo oddelke posameznih sektorjev ter izvedeli, kakšne so njihove funkcije. Več časa bomo namenili sodobni vizualni in intermedijski umetnosti ter se o specifikah področij pogovarjali z njihovimi skrbniki.


MODUL 8: MUZEJSKO DELO

Blaž Vurnik: Muzeji: od varovanja do kreativnega potenciala premične kulturne dediščine, predavanje, 1. LETO + 2. LETO
Na predavanju se bomo posvetili muzejem kot javnim zavodom, njihovim nalogam na področju varovanja premične kulturne dediščine in odgovornosti sodobne kulturne (razstavne, publicistične idr.) produkcije. Spoznali bomo temeljno zakonodajo, ki določa delovanje pooblaščenih muzejev. Izmed različnih muzejskih poklicev se bomo osredotočili na kustosinjo in kustosa, njunemu položaju med primarno stroko in muzeologijo ter vlogo v procesu nastajanja muzejske razstave. Razmišljali bomo o moči dokumentarne in interpretativne vrednosti muzejskega predmeta na teoretičnih izhodiščih in praktičnih primerih.

Gorazd Knific, Martin Horvat: Dokumentacija, predavanje, 2. LETO
Najava v pripravi.

Jana Intihar Ferjan in Teja Merhar: Dokumentacija, praktikum, delo na terenu, 2. LETO
Na praktikumu se bomo seznanili z Oddelkom DOKUMENTACIJA-ARHIV MG+MSUM, ki vse od leta 1971 zbira, obdeluje in hrani gradivo o likovni umetnosti 20. in 21. stoletja v Sloveniji. Jana Intihar Ferjan in Teja Merhar nam bosta predstavili praktično delo v dokumentaciji-arhivu. Pojasnili nam bosta, kaj pokriva termin muzejska dokumentacija in kako je videti stanje v praksi. Predstavili nam bosta načine pridobivanja gradiva, klasifikacijo, vnašanje v bazo podatkov ter iskanje po bazi, ki je pomemben vir podatkov tako ob snovanju razstav kot pri kuratorskih raziskavah.

Adela Železnik, Spremljevalni program razstave, praktikum, 2. LETO
Razstavni ali (ob)razstavni programi, kot jih navajajo v Moderni galeriji, so relativno nova kategorija, ki se je začela bolj profilirati konec devetdesetih let minulega stoletja s t. i. pedagoškim obratom v sodobni umetnosti. Srečanje z Adelo Železnik, vodjo pedagoškega oddelka in razstavnega programa, se bo v uvodnem delu posvečalo predstavitvi tematike; pojasnili bomo izraze, kot so umetnostna in muzejska pedagogika (art & museum education), posredovanje umetnosti različnim ciljnim skupinam (mediation) in programi za obiskovalce (public programmes), ter jih pospremili s konkretnimi primeri iz Moderne galerije. V nadaljevanju se bomo osredotočili na zasnovo programa ob končni razstavi, pri čemer bomo upoštevali tudi spremembe, ki jih je v pojmovanju obrazstavnih programov povzročila kriza ob novem korona virusu.


MODUL 9: PISANJE O SODOBNI UMETNOSTI

Veščine pisanja in analiziranja umetnosti so ključne tako za produkcijo sodobne umetnosti kot za njeno refleksijo. V sklopu modula bomo pisali o obiskanih razstavah in analizirali posamezna umetniška dela. Seminar bo pospremljen z dvema praktično usmerjenima delavnicama, kjer bomo pogledali, kako zasnovati različne vrste besedil ter kateri normativnimi priročniki, korpusi in orodja so nam lahko ob tem v pomoč. Modul traja dve šolski leti.

Miha Kelemina, Lara Plavčak, Asta Vrečko: Seminar ob koncu sveta, seminar in individualna srečanja, 2. LETO
V današnji spremenjeni paradigmi mora kritiška misel poiskati nove manifestacije, nove formate in nove strategije, da se ohrani in doseže ciljno občinstvo. Seminar bo zato namenjen pisanju v spremenjeni družbeni resničnosti, spremenjeni medijski krajini, negotovih delovnih pogojih in času, ko se srečujemo z inflacijo znanja in zanimanja. Spoznali se bomo s trenutnim stanjem kritike, njenim zgodovinskim pomenom, današnjo medijsko krajino in smiselnostjo kakovostne kritike v času, ko se svet sooča z ostanki postkolonializma, rezultati hiperkapitalizma, avtoritarnimi in šovinističnimi politiki, z divjimi teorijami zarote in lažnimi novicami. V takšnem miljeju se včasih zdi brezupno vztrajati pri kritiški misli. Pa vendar je ravno to pravi trenutek za razvijanje veščin in vsebin, ki dogajanje poglobljeno reflektirajo, tovrstno refleksijo spodbujajo in ji zagotavljajo vidnost.

Urška Jurman: Seminar kreativnega pisanja, seminar, 1. LETO
Najava v pripravi.

Urban Šrimpf: (Ne) jasnega besedila, praktikum, 1. LETO
Praktikum bo poskušal odgovoriti na vprašanja, ki vzniknejo in vztrajajo ob pisanju akademskih prispevkov in besedil o umetnosti. Kako se spopademo s tematiko, kako zastavimo in razvijemo jasno misel v besedilu, ne da bi zapadli v kriptično leporečenje in modrovanje? Katere pripomočke lahko uporabimo ob pravopisnih in slogovnih vprašanjih? S katerimi vzporednimi besedili si lahko pomagamo in kako se najlažje izognemo pogostim napakam?

Lara Plavčak: Optimizacija besedila, predavanje in praktikum, 1. LETO
V sklopu praktikuma, usmerjenega v razvijanje in utrjevanje jezikovne kulture, se bomo spoznali z referenčnimi korpusi in normativnimi priročniki slovenskega knjižnega jezika, kar nam bo v pomoč pri nadaljnjem pisanju in reševanju zagat jezikovne rabe in norme. Spoznali bomo najpogostejše pravopisne in pravorečne napake ter sporočanjska priporočila. Vsebina praktikuma bo prilagojena glede na posebnosti in problematiko sloga obrazstavnega besedila za razstavo sodobne umetnosti.

Urška Jurman: Katalog. Pogled urednice, praktikum, 2. LETO
Katalog je ena od najpogostejših oblik publikacije, ki spremlja razstavo, lahko pa predstavlja tudi raziskavo, arhivsko delo, festival ali kuratorski in umetniški projekt. Na konkretnih primerih se bomo seznanili z različnimi tipi katalogov, ki spremljajo skupinsko, tematsko, pregledno in samostojni razstavo ali dokumentarni in raziskovalni projekt. Pogledali bomo, kakšno vlogo in funkcijo ima lahko katalog in kakšno je njegovo razmerje z razstavo in umetniškimi deli. Potem se bomo posvetili zasnovi razstavnega kataloga: obsegu, strukturi, obliki in vsebini, v nadaljevanju pa tipom kataloških besedil in praktičnim nasvetom za pisanje. Seznanili se bomo tudi z navodili, kako naj bo urejeno besedilo za objavo, načini navajanja in pisanja bibliografije.


MODUL 10: VSEBINE PO IZBORU UDELEŽENK IN UDELEŽENCEV

Stremimo k temu, da se vsakoletni program prilagaja zanimanjem in afinitetam udeleženk in udeležencev, zato vam želimo z zadnjim modulom ponuditi platformo, ki jo boste soustvarjali skupaj z nami. V omejenem obsegu ur boste lahko izbirali med predlaganimi izbirnimi vsebinami ali pa kurikulu dodali povsem nove vsebine po vaši izbiri. Modul traja dve šolski leti.