te�aj za kustose sodobne umetnosti: te�ajnice / potovanja / programski sodelavci / razstava / teksti te�ajnic /

Olesya Turkina
Peterbur�ki neoakademizem. Preporod Velike Zgodbe.

Umetnost Velike Zgodbe ni nikoli zamrla, in vendar so jo ljudje prav v 20. stoletju jemali kot nekak�en dodatek narativnemu procesu. Politiki, u�enjaki in ogla�evalci pripovedujejo zgodovine, bodisi Veliko zgodbo o varstvu �lovekovih pravic v posamezni dr�avi, o mapiranju �love�kega genoma ali o okusu cigarete, ki zdru�uje svet. A ne glede na to, da je avtorjem najbolj cini�nih akcij Velika zgodba pogosto slu�ila kot opravi�ilo, moramo omeniti njeno pozitivno, celo terapevtsko vlogo. Velika Zgodba bla�i travmati�en u�inek hitro spreminjajo�e se modernosti in tako deluje kot poseben obrambni ��it pred realnostjo. Subjektu omogo�a, da se locira v nomadskem prostoru, da ustavi �as, da "se najde". Praviloma nastaja v nekem izvornem trenutku, ko se za�ne Zgodovina. Potrjuje mitolo�ko resnico, neminljivost, ve�nost.

Neoakademizem je Velika Zgodba o Lepoti, Identiteti in Tradiciji. Neoakademizem je ustanovil umetnik Timur Novikov leta 1988 v St. Peterburgu (takrat se je imenoval �e Leningrad). V tistem �asu, v �asu temeljnih sprememb, so se nenadoma sesule vse, v desetletjih nakopi�ene politi�ne, ideolo�ke, ekonomske in estetske ureditve. Sesula se je Velika Zgodba o prijateljski dru�ini narodov, povezanih v ve�narodnostno dr�avo, sesuli sta se dru�bena pravi�nost socialisti�nega sistema in ustvarjalnost umetnosti socialisti�nega realizma. Ne glede na dejstvo, da so v zadnjem desetletju obstoja ZSSR, nekako od konca 70-ih, te Zgodbe slu�ile le �e kot prazne lupine odve�ne ideologije, je smrt Velike Zgodbe vseeno bole�e prizadela ve�ino prebivalstva. Nezmo�nost pri�tevati se k zdru�eni Veliki Zgodbi, izguba identitete je povzro�ila nostalgijo po Veliki Zgodbi in �eljo po o�ivitvi izgubljenega. Obnovo Velike Zgodbe spremlja neizogibno sklicevanje na preteklost, na poreklo Zgodbe, na neko zlato dobo. Za razliko od prvih let perestrojke, ko je bilo najbolj priljubljeno obdobje po ustanovitvi Sovjetske zveze revolucionarni romanticizem 20-ih, je na za�etku 90-ih prevladala usmeritev v imperialno tradicijo caristi�ne Rusije. Povratek v obliki dr�avne zastave - trikolore caristi�ne Rusije, v obliki grba z dvoglavim orlom, ki ga je ta proces "obnove" prikraj�al za kroni, in za�asen privzem glasbe iz opere �ivljenje za carja Mihaila Glinke za dr�avno himno - vse to je razkrivalo �eljo, da bi reprezentacijo nekega izgubljenega imperija (sovjetskega) zamenjali z drugo, caristi�no. V procesu predelave Velike Zgodbe o velikem ruskem/sovjetskem imperiju je bilo zelo pomenljivo ponovno preimenovanje nekdanje prestolnice v St. Peterburg. Neoakademizem izhaja iz dolo�enega zgodovinskega in geopoliti�nega konteksta. Lahko re�emo, da je to gibanje definiralo proimperialno vzdu�je v postsovjetski dru�bi.

Ustanovitelj neoakademizma Timur Novikov je eden najradikalnej�ih peterbur�kih umetnikov, ki je v svojem ustvarjalnem delu zdru�il ideji simbolne perspektive in teorijo reasembla�a (v 20-ih jo je izumil sovjetski re�iser Lev Kule�ov). Za�el se je s serijo umetnikovih kola�ev, posve�enih Oscarju Wildu. V�asih postavljajo za�etke neoakademizma v Novikovovem ustvarjalnem delu v leto 1987, ko je ustvaril sliko De�ek z veslom (posebna vrsta neoakademskega kurosa), portret umetnika Georgija Gurianova kot parodija stalinisti�ne vrtne skulpture. Kola� s prepoznavnimi, lepimi podobami in figurativno slikarstvo, ki se je naslanjalo na neoklasicisti�no estetiko, sta se po mnenju ustanovitelja akademizma Novikova razvila kot posledica dveh poglavitnih te�enj novega trenda. Pravi koncept neoakademizma, Nova akademija za likovno umetnost, pa se je pojavil leta 1990, ko so, sklicujo� se na futuristi�ne prakse ruske avantgarde, preimenovali Novo akademijo za vse vrste umetnosti (eden od njenih ustanoviteljev je bil Novikov). Nova akademija za likovno umetnost je za svojo nalogo razglasila o�ivitev klasi�nih tradicij, ki so jih, tako njen ustanovitelj, izgubili ne le avantgardni umetniki, ampak tudi uradna Akademija za likovno umetnost (zdaj In�titut Ilje Repina za slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo), ki v St. Peterburgu deluje od 18. stoletja. Neoakademizem je nastal zahvaljujo� svojemu ustanovitelju, ki je ostal tudi njegov vrhovni ideolog. V drami Skrivni kult, ki jo je leta 1992 napisal v maniri Wildovih dramskih del, govori Novikov o ve�nih vrednotah v umetnosti in o izgubi zlate dobe, ko je bil ideal lepega gledalcem �e dostopen, in o za�etku vojne v umetnosti, vojne med lepim in grdim. Leta 2000 je Novikov natan�no izoblikoval idejo o vzporednem obstoju dveh umetnostnih zgodovin. Ena je bila zazrta v neko ve�no podobo, najsi bo gr�ko-rimska, renesan�na, baro�na ali neoklasicisti�na. Te tendence ne potrjuje le ustvarjalno delo sodobnih umetnikov, pa� pa tudi modna fotografija, ki zavestno izrablja neoklasicisti�no estetiko. Druga zgodovina pa izvira iz ritualnih, �amanisti�nih praks. Umetnike, ki sodijo v to skupino, poimenuje aktualisti, ki ve�nost lepega menjajo za minljivost sedanjosti. Aktualist je sovra�nik neoakademizma, in ta ga ob�asno razkrinka. Proces razkrinkavanja v�asih poteka dobesedno, kot leta 1994 na razstavi Golota in modernizem na Novi akademiji. Motiv za razkrinkavanje modernizma (ki vklju�uje postmodernizem) je v ideologiji neoakademizma priljubljen, �elja po razkritju modernisti�ne zarote, ki jo je pripravila tajna slu�ba, privr�enost nasprotnim praksam, ko za potrditev ene - pravilne uporabimo dve - nepravilni. Vse to do neke mere spominja na sovjetsko ideologijo na podro�ju kulture, za katero se zdi, da je v preteklosti delovala kot uspe�en pasti�. Isto�asno pa so akcije, kot je na primer javni se�ig nikogar�njih slik in revij za moderno umetnost, zbujale sume o neototalitarizmu.

Neoakademizem temelji na zamisli idealne podobe, ki jo umetniki razumejo na ve� na�inov. Iskanje ideala jih je privedlo do razli�nih obdobij. Timur Novikov v svojih kola�ih iz blaga rekonstruira princip starodavne ruske zastave. Georgij Gurianov se v svoji ustvarjalni dejavnosti usmerja k delu umetnikov socialisti�nega realizma, kot je Aleksander Deineka ali Aleksander Samohvalov. Gurianov na seriji slik upodablja junake totalitarne utopije, kot da bi pri�li iz filma Neizprosna mladost (1936) Abrama Rooma ali pa iz Olimpiade (1936) Leni Riefenstahl. V�asih umetnik dobesedno ponovi kompozicijo te ali one produkcije iz let 1930-50. Junaki Gurianovih slik so idealni dr�avljani totalitarnega imperija, ki utele�ajo dru�beno koristne poklice Letalca, Atleta, Traktorista ali Mornarja. Idealizem v slikah Jegorja Ostrova je vezan na "razlo�ljiv" slikarski jezik, ki ga je odkril in ki mu omogo�a, da na svoj na�in znova pripoveduje Veliko Zgodbo iz preteklih dob, homerske epe, na primer. Umetnik ne pripoveduje novih zgodovin, ampak posodobi vizualni jezik. Presenetljiva podoba predelanega portreta ustreza jeziku homerskega epa, geometri�ni gr�ki misli in zna�ilni ploskovitosti; tako v Homerjevem "originalu" kot na slikah Ostrova se dejanje odvija v realnosti, v svetlem, razsvetljenem prostoru brez ospredja in ozadja. Olga Tobreluts si za svoje ra�unalni�ke kola�e sposoja podobe iz �irnega panteona umetnostne zgodovine in mno�i�ne kulture. V slavne renesan�ne slike vstavlja junake, ki so jih ustvarili sodobni mno�i�ni mediji. Digitalna tehnologija Tobrelutsovi omogo�a zdru�evanje razli�nih tradicij. Digitalni proporci postanejo novo sredstvo za doseganje ideala, ki stopa v novo dobo na pragu mno�i�ne mediageni�nosti. Na meji med mno�i�no umetnostjo, klasi�no tradicijo in modo nas preblisne misel o dvojnosti prepoznavnosti in neprepoznavnosti, vezane na preobrazbo zelo znane podobe. Tobrelutsova je tako v sliko Antonella da Messina vstavila obraz Leonarda di Capria. To delo je cenzuriral znani zalo�nik Thames and Hudson, ki je leta 2001 ponatisnil knjigo The Modern Movement in Art after 1945 Edwarda Lucy-Smitha. Ko se je kritik odlo�il, da objavi reprodukcijo omenjenega dela iz serije Svete podobe, so zalo�nikovi odvetniki to odsvetovali, saj so se bali, da bi s tem izzvali vpra�anje avtorskih pravic za obraz Leonarda di Capria. Oleg Maslov in Viktor Kuznecov ustvarjata velikanske pasti�ne slike v stilu salonskega slikarstva 19. stoletja, v katerih nastopata skupaj s svojimi prijatelji v nekak�ni naslikani Arkadiji, kjer �ivijo v brez�asni mitolo�ki dobi, v zlati dobi starodavne utopije. Umetnika pogosto ustvarita dobeseden posnetek dolo�ene podobe. Preden se lotita upodobitve prizora, gresta v Eremita� in natan�no pre�tudirata polo�aje teles, rok, prstov in smeri pogledov mitolo�kih likov.
Neoakademizem tako izrablja dolo�en teritorialni in kronolo�ki kontekst.

Gibanje je vzniknilo v St. Peterburgu, ki med ruskimi mesti velja za najbolj evropskega, se pona�a s statusom kulturne prestolnice, slovi po arhitekturi v empirskem slogu, po muzejih, klasi�nem baletu in po parkih skulptur; je pa tudi mednarodno sredi��e za starine. Neoakademizem na svoj na�in reflektira estetski okus nastajajo�ega srednjega razreda, t. i. novih Rusov. Ko se je neoakademizem pojavil, ga je Timur Novikov duhovito krstil za novi ruski klasicizem oz. klasicizem za nove Ruse, ki o�ivljajo empirski slog in zbirajo starine. Novi ruski klasicizem se je razglasil za uradni slog nove Rusije 90-ih v neoklasicisti�nem slogu poslovnih zgradb, kot so na primer poslovni center na trgu Mane� v Moskvi in javni spomeniki, ki sta jih postavila kiparja Ceretelli in Klikov. Po propadu Sovjetske zveze je novi ruski klasicizem deloma prevzel vlogo izgubljenega imperialnega sloga, navzo�ega v kulturnih ideologijah, priljubljenih v revan�isti�nem razpolo�enju Rusije v 90-ih. To bi lahko pomenilo, da "Cesarstvo vra�a udarec", kot je oznanjal priljubljeni slogan iz reklame za cigarete Java. (Ta oglas se je navezoval na najve�ji mitolo�ko podkrepljeni dose�ek sovjetskega imperija s podro�ja vesoljskih raziskovanj in na obrnjeno nasprotje med Cesarstvom Dobrega (ZDA) in Cesarstvom Zla (ZSSR) iz serije Lucasovih filmov Vojna Zvezd.) Po Novikovu je novi ruski klasicizem �ir�i koncept od neoakademizma. Novi ruski klasicizem odseva mno�i�no usmeritev h klasicisti�ni podobi bodisi v ogla�evanju bank, v naklonjenosti novega srednjega razreda dolo�enemu arhitekturnemu slogu, v modnih oblikovalskih znamkah ali v zbirateljstvu. Nobena skrivnost ni, da ve�ina moskovskih galerij, ki se osredoto�ajo na moderno umetnost, najve� zaslu�i s prodajo starin, ne pa z deli sodobnih umetnikov. Po Novikovu je naloga novega ruskega klasicizma, pokazati pristni obraz nove ruske kulture, ki je po padcu �elezne zavese in s spoznavanjem moderne zahodne kulture izgubila svoj ugled. Novi ruski klasicizem je Velika Zgodba o novem v opoziciji z ameri�ko kulturo kokakole in mekdonaldsa, o kombinaciji visokega in nizkega, mno�i�ne in profesionalne kulture, ki temelji na opoziciji Evrope in Amerike. To podro�je vklju�uje tudi umetnike, ki sprva niso bili �lani Nove akademije za likovno umetnost, vendar v svoje ustvarjalno delo vgrajujejo klasi�no estetiko, pa naj gre za estetiko ruskega akademskega slikarstva 18. stoletja ali pa sovjetsko plansko arhitekturo 30-ih. Na na�rtu Novonovosibirsk (Novi Novosibirsk) Andreja Molodkina, Alekseja Beljajeva-Gintovta in Gleba Kosorukova je totalitarna estetika 30-ih pretirana. Projekt je sestavljen iz serije projektantskih risb, narisanih s kemi�nim svin�nikom na velikanska platna; ta predstavljajo skice prihodnjih spomenikov, ki bi jih lahko postavili v Novonovosibirsku, novi ruski prestolnici. Po mnenju avtorjev bi morala stati v Sibiriji, v samem zemljepisnem sredi��u dr�ave, nedale� od obstoje�ega Novosibirska. Zamisel o iskanju zemljepisnega sredi��a dr�ave je dobesedno utele�enje nasprotij metropolitanizem/centralizem in provincializem/periferializem. �e ve�, prihodnji spomeniki zdru�ujejo funkcionalizem in alegorijo, ki ju poznamo iz zgodovine sovjetske arhitekture 30-ih, ko je na primer arhitekt Jonafan v na�rtu za Hi�o Sovjetov v Moskvi predlagal izvedbo stavbe v obliki velikanske Leninove postave, s knji�nico v njegovi glavi. Molodkin, Beljajev-Gintovt in Kosorukov so predlagali postavitev panteona, kjer bi v velikanski glavi Apolonovega kipa prebivalo ministrstvo za izobra�evanje, v velikanskem kolosu r�i pa ministrstvo za kmetijstvo. Vendar patos projekta deloma ubla�i dejstvo, da so na�rti narisani na najbolj demokrati�en na�in. Kemi�ni svin�nik, ki so ga izumili v 30-ih, �e ni prodrl v Veliko Zgodbo o veliki tradiciji evropske umetnosti. Projekt Novonovosibirsk privzame zna�ilnosti pasti�a in postane neomodernisti�ni navkljub modernisti�nim zahtevam po spreminjanju sveta.

Novi ruski klasicizem kot Velika Zgodba neoakademizma pomaga pri prilagajanju na naglo spreminjajo�o se realnost. To gibanje deloma posnema novo birokratizacijo dr�avne mo�i v Rusiji. Nova akademija za likovno umetnost z razvitim birokratskim aparatom, ki je obsegal Muzej Nove akademije, direktorja muzeja, tajnika Nove akademije, profesorje Nove akademije pa tudi usmeritev v empirski slog, je v preteklem desetletju odigrala vlogo pasti�a. Isto�asno naj bi zaustavila �as in se sklicevala na lastne evropske tradicije ter s tem izpri�ala odpor do prodora ameri�ke kulture; vse to je odsevalo splo�no razpolo�enje dolo�enega dela prebivalstva, ki se je v iskanju identitete obrnilo k Veliki Zgodbi o Preteklosti. Zlata doba, ko so vladale Pravica, Pristnost in Lepota, bi bil lahko sovjetski imperij iz let 1930-1950, (tako so menili levi�arji), caristi�na Rusija poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja (desni�arji) ali pa kijevska dr�ava iz 10. stoletja, iz �asa, ko je privzela kr��ansko vero. Proces o�ivitve Velike Zgodbe je potekal v raznih oblikah, odvisno od politi�ne usmeritve. Neoakademizem je s svojim sklicevanjem na Ve�no, Lepo in Tradicionalno igral vlogo metazgodbe. Po Timurju Novikovu, ustanovitelju neoakademizma, se je ta kon�al in se bo v bli�nji prihodnosti pojavil v druga�ni obliki; a hrepenenje po zaustavitvi �asa, po o�ivitvi Velike Zgodbe, ostaja.