|
Sandra
Sajovic
Kulturni turizem
Del tečaja za kustose sodobne umetnosti, katerega končni rezultat je
razstava, so tudi organizirana študijska potovanja - letos na Dunaj
in v Beograd. Njihov namen je spoznavanje mednarodne likovne scene,
obisk kulturnoumetniških institucij in uvid v mehanizme delovanja celotne
kulturne industrije.
Ker so aktualne kulturne, politične in ekonomske razmere v Avstriji
in ZRJ povsem drugačne, posebnosti pa so tudi v kulturni tradiciji,
se je vzdušje v obeh mestih in na obeh lokalnih likovnih scenah precej
razlikovalo.
Na eni strani Dunaj, zgodovinsko pomembni center kulturnoumetniških
manifestacij, bogat z muzeji in galerijami, ki segajo od gigantskih
institucij visoke kulture do malih prodajnih galerij, od razstavnih
prostorov multinacionalk do skvoterskih hramov umetnosti, od vsestransko
usmerjenih centrov do ozko specializiranih razstavišč. Zaradi natrpanega
urnika je bilo za poglobljeno debato z vodji umetniškega programa in
kustosi malo časa; v glavnem smo dobili osnovne informacije o profiliranosti
galerij, načinu delovanja, višini proračuna ipd. Presežek je bila prav
gotovo okrogla miza, na kateri so sodelovali umetniki in vodilni kulturnoumetniški
delavci posameznih odporniških skupin, ki so bile motor gibanja proti
konservativni politiki vladajoče stranke z Jörgom Haiderjem na čelu.
Še kako aktualna tema za nas, ki smo takrat že v grobem zamejili naš
predmet raziskovanja, to je fenomen aktivizma kot način (kulturno-politično)
angažiranega delovanja znotraj umetniškega sistema! Okrogla miza je
bila pravzaprav v teh nekaj dneh kulturnega turizma edina priložnost
bolj detajlnega vpogleda v dejansko sliko dela lokalne scene, od obiskov
številnih razstavišč pa so nam ostale bolj ali manj samo vizitke.
Na drugi strani je bil obisk Beograda koncipiran povsem drugače. Letanje
od ene galerije do druge je nadomestil večdnevni obisk Centra za savremenu
umetnost - Beograd, kjer so organizatorji prek predavanj teoretikov,
predstavitev nekaterih umetnikov oz. umetniških skupin in galerij ter
okrogle mize skušali spodbuditi diskusije na temo politika in umetnost.
Pregled likovne produkcije zadnjih desetih let na jugoslovanskih tleh
in obisk tistih nekaj aktivnih institucij sta nam dala jasno sliko pogojev,
v katerih še vedno ustvarjajo in živijo umetniki ter delujejo muzeji,
galerije in centri. Morda je v celotnem scenariju nekoliko primanjkovalo
časa za druženje, zato se je primerilo, da si namesto na predavanje
raje odšel na obisk h kakemu umetniku, kjer si slišal aktualne trače
lokalne scene. Včasih ti to pač veliko več pove, čeprav ponavadi ni
del rednega učnega programa.
Nedvomno so študijski izleti in izmenjave nepogrešljiv in pomemben del
razširjanja znanja in poznanstev ter usposabljanja novopečenih kustosov
sodobne umetnosti, pri čemer zagotovo največ šteje osebna zagretost
posameznika, saj pasivnemu zunanjemu opazovalcu ne koristi še tako dober
program.
|