te�aj za kustose sodobne umetnosti: te�ajniki / potovanja / programski sodelavci / razstava /

Eda �ufer
Pogovor z Du�anom Rutarjem

Kako je pri�lo do tega, da ste se kot intelektualec - teoretik in pedagog za�eli ukvarjati s teorijo in kulturo invalidov?

Vse se je za�elo ob koncu prej�njega desetletja in na za�etku 90-ih, ko sem se udele�il nekega kongresa v Pragi. Takrat je bila Evropa �e mo�no razdeljena na Vzhodno in Zahodno. Zahodnjaki so takrat pri�li ponujat Vzhodnjakom neko novo doktrino, in sicer doktrino mre�, pomen ustanavljanja mednarodnih mre�, pomen horizontalnega povezovanja, deinstitucionalizacijo itn. Takrat se mi je porodila ideja. Odlo�il sem se sicer, da no�em biti udele�en v tem trenju med Vzhodom in Zahodom, ki se mi je zdelo zelo paternalisti�no, toda kljub temu sem iz sre�anja potegnil spoznanje, kako je morda �as, da tudi pri nas za�nemo druga�e razmi�ljati o invalidih. Takrat sem napisal nekaj �lankov o tem in po�asi sem za�el razvijati koncept, imenovan teorija hendikepa. Rezultati so bili presenetljivi. Prva stvar, ki se mi je zgodila, je bila, da so me na sodi��e spravili sami invalidi, in ta proces �e danes ni razre�en. Poleg tega smo ustanovili dru�tvo YHD (Youth Handicapped Depriviliged), katerega namen je gojiti teorijo in kulturo hendikepa. Danes ima dru�tvo svoj prostor v stavbi Lovci na Metelkovi. Poleg tega sem imel svoj podiplomski program na univerzi ISH (Institutum studiorum humanitatis). Danes programa ni ve�, dokler pa je bil, so v okviru le-tega magistrirali �tirje �tudenti. Zdi se mi, da se danes teorija hendikepa zelo dopolnjuje s humanisti�nimi �tudijami in to polje sku�am razvijati. Izdajamo tudi svoj �asopis Awol.

Ve�ino sredstev, ki jih imamo na voljo v dru�tvu (mimogrede, sploh niso tako majhna), dobimo iz tujine, to pa pomeni, da smo vsaj delno neodvisni od prostora, v katerem delujemo. S temi sredstvi smo se lotili projekta usposabljanja asistentov za delo z invalidi. V na�em dru�tvu je okrog sto posameznikov in gre nam predvsem za preseganje getoizacije. Zdravi posamezniki, ki se vklju�ujejo v delo in �ivljenje z invalidi, so zelo pomembni. Na Metelkovi, kjer imamo svoje prostore, so tudi druga dru�tva. Pred kratkim so me �lani Magnusa povabili, da jim predavam, in na tem predavanju so se kar naenkrat poleg homoseksualcev med publiko zna�li tudi moji prijatelji, invalidi na vozi�kih ter �enske.

Va�e predavanje v sklopu predavanj o geopolitiki in umetnosti se je zelo razlikovalo od drugih, ki so zelo pestre teme obravnavala z zornega kota umetnosti. Kako v skupnosti invalidov prakticirate umetnost in teorijo? Kaj je umetnost in kultura v tem kontekstu?

To je zelo te�ko vpra�anje. Pred kratkim sem gledal reprodukcije slik �panske umetnice Fride Khalo, ki je bila invalidka in je pogosto upodabljala sebe. Obstaja slika, na kateri se je upodobila z zlomljeno hrbtenico. Zlomljena hrbtenica je zanjo stolp, na katerega je pripeta in ki se bo vsak �as prelomil. Khalo je ena redkih, ki jih poznam iz zgodovine in tudi cenim zato, ker ni pateti�na, ker prikazuje svoj hendikep na neki univerzalni na�in. Zdi se mi pomembno, da invalidi sprejmejo, da ne gre za to, da so nesre�ni, ker so pa� imeli smolo, da se je ravno njim to zgodilo, temve� za to, da s svojega partikularnega problema lahko pridejo do nekih univerzalnih spoznanj in odkrijejo mehanizme, ki regulirajo na�a �ivljenja. Slika, ustvarjena iz slikarkine travme, posredno govori o krhkosti mehanizmov, na katerih temelji �love�ki svet. Toda to so izjemno redki primeri. Veliko se ukvarjam s poezijo invalidov in praviloma je glas invalidov potopljen v svojo idiosinkrati�nost in vsakr�en poskus, da bi se odtrgali od tega, praviloma vodi v patos, ob�alovanje, resignacijo in depresivnost. Pri�la mi je na misel tudi knjiga, ko jo je napisal neki ameri�ki teoretik, u�enec Derridaja, z naslovom Proteza, v kateri na nepresegljiv na�in razpravlja o svojem odnosu z o�etom. O�e je nosil protezo in avtor, njegov sin, na tem dejstvu razvije celotno teorijo ojdipovega razmerja na izjemno prefinjen na�in. Skratka, mislim, da se v na�em Dru�tvu za teorijo in kulturo hendikepa trudimo, da bi to kulturo sploh �ele vzpostavili prav preko dialoga o teh vpra�anjih.

V sodobni umetni�ki produkciji, ki se ukvarja s kulturo globalizacije in ki kot svoja izrazna sredstva pogosto uporablja najsodobnej�o tehnologijo, se zelo pogosto uporablja oznaka "connected body" ali "priklju�eno telo", ki kriti�no reflektira polo�aj �loveka, ki potrebuje stroj, orodje, da bi lahko nemoteno deloval v sferi t. i. normalnosti informacijske dobe. To je mogo�e inspirativna povezava, saj tudi profesionalna umetnost pogosto govori skozi patos in resignacijo ter v ve�ini primerov le s te�avo dosega distanco in univerzalnost.

Veliko sem se ukvarjal z vpra�anji body arta in kibernetskega telesa ter cenim Stelarca in vse ostale umetnike, ki se ukvarjajo s tem. V �ivljenju invalidov so tak�ni performansi obi�ajna praksa. Povedal bom primer. Eden na�ih fantov je bil v kriti�nem stanju in morali so ga priklopiti na respirator. Zanimivo je bilo, da si nih�e ni upal k njemu, saj bi lahko vsak hip umrl. Sam sem se sku�al z njim pogovarjati, in to je bila zame izku�nja, ki ni bila samo primerljiva s tistim, kar delajo omenjeni umetniki, temve� je bila seveda mnogo bolj realna. Ko Stelarc izvaja svoj performans, vse predvidi vnaprej, torej ni nemo�en, fant pa je bil popolnoma v rokah naprave. In to je razlika: fanta je dolo�ala in vzdr�evala pri �ivljenju naprava, Stelarc pa vsaj do neke mere �e obvladuje napravo, ki jo uporablja. Verjamem, da je lahko kibernetsko telo, kot sem ga opisal, v nekem okolju nosilec zelo osvobajajo�ih potencialov. Iz nemo�i se lahko porodijo zelo mo�ne ideje, zato me v�asih prime, da bi pozval kakega umetnika ali akademika, da se postavi v tak�no izku�njo.

�e nekaj �asa me preganja ideja, da bi se s svojimi kolegi na vozi�kih za en dan postavili v izlo�bo. �li smo v trgovino Nama in vpra�ali, �e nam odstopijo izlo�bo, in bili so �okirani, pretreseni. Toda mogo�e nam bo kdaj uspelo. Ljudje so pripravljeni iti v Kapelico, v Cankarjev dom (body art je danes trend), niso pa pripravljeni treh invalidov postaviti v izlo�bo. To je ta razlika. To je pa� kontrola dru�benih meja. Mogo�e bi morali poskusiti s profesionalnim kustosom, da projekt vodi preko svoje galerije?

Teorija kot profesionalna dejavnost ima, tudi �e obravnava marginalne teme, svoj jasno definiran dru�beni prostor delovanja in tudi svoj trg. V tekstih, ki jih pi�ete, prepoznavam dolo�ene ideje, ki jih goji dolo�en intelektualni krog, ki je tukaj v Ljubljani zelo mo�an. Kateri skupnosti pripadate? Svoji profesionalni skupnost teoretikov in teoretskemu trgu ali skupnosti invalidov, kjer se s teorijo ukvarjate iz izklju�no humanitarnih razlogov?

Moj odnos do te dileme se je v zadnjih letih zelo jasno izkristaliziral. Zapustil sem vse institucije, na katerih sem delal, od gimnazije, filozofske fakultete do ISH. To dru�beno polje me ne zanima ve�. Umaknil sem se na Metelkovo in tam bom predaval, dokler se mi bo zdelo, da je prostor �e odprt, da ni institucionaliziran. Ustanovil sem svojo, frojdovsko �olo. Ne zanima me popularnost. Zanimajo me neodvisni prostori, in �e bo Metelkova postala preve� popularna in institucionalizirana, bomo poiskali nov neodvisen prostor. Verjamem, da je proizvodnja teorije mo�na samo v odprtem prostoru in samo toliko �asa, dokler je odprt. In prepri�an sem, da v okostenelem mehanizmu univerze teorija sploh ni mo�na. U�ivam v "splendid isolation", kot bi rekel Freud.