Dvajseta generacija 2024/26

V prvem letniku prek kuratorske raziskave in priprave virtualne razstave udeleženke_ pridobijo vpogled v procese dela in raziskovanja, ki so možni pri snovanju razstave. Končna naloga dvoletnega programa šole je snovanje in postavitev razstave v ljubljanski Galeriji Škuc pod mentorsko podporo Alenke Gregorič in Vadima Fiškina, čemur je namenjen celotni drugi letnik programa. Prek specifičnih tematik, dela umetnic_ in koncepta, ki ga skupina razvija, je mogoče iz prve roke spoznati potek dela in korakov ustvarjanja razstav.

++++++++++++

1. LETNIK

Ekipa SU: Kuriranje razstave v sklopu Ulične galerije TAM-TAM

SCCA-Ljubljana v sodelovanju z Inštitutom TAM-TAM v 2025 pripravlja cikel razstav Ulične galerije na Vegovi ulici. Udeleženke_ bodo vabljene_, da samostojno oz. v dvojicah zasnujejo in izpeljejo plakatno razstavo. Ob podpori ekipe SU bodo pripravile_ koncept, povabile_ umetnice_, izbrale_ umetniška dela, napisale_ besedilo, pomagale_ pri produkciji, organizirale_ odprtje razstave itd. Pri delu se bodo spoznale z vsemi koraki priprave razstave v praksi in pridobile_ konkretne delovne izkušnje. Delo bo potekalo v obliki konzultacij.

Yasmín Martín Vodopivec: Menedžment kot orodje za udejanjanje idej na področju kulture, predavanje

Kulturni potencial se lahko uresniči, ko se ideje pretvorijo v projekt in se začnejo udejanjati. Negotova in hitro spreminjajoča se družbena situacija zahteva nove ideje, ki pa jih težko realiziramo brez temeljitega strateškega načrtovanja. Kulturni menedžment nam ponuja skupek znanj in veščin, s katerimi lahko dosežemo zastavljene cilje tako pri spodbujanju in vrednotenju različnih umetniških in kulturnih fenomenov kot tudi pri ohranjanju kolektivnega spomina in kulturne dediščine. Zavedanje o pomenu kulture in specifičnosti delovanja na njenem področju sta ključnega pomena pri oblikovanju, posredovanju in evalvaciji kulturnih pobud.

Nina Vošnjak: Sodobna umetnost in pedagoški program, predavanje

Neposredni stik s kakovostnimi umetniškimi deli ima lahko neprecenljiv vzgojno izobraževalni pomen, pri čemer je ključna priprava primernega pedagoškega programa. S pedagoškimi aktivnostmi v galeriji ne le spodbujamo poglobljeno in natančno opazovanje umetniških del, pač pa razvijamo in krepimo vrsto drugih veščin, kot so komunikacija, izražanje lastnega doživljanja, mnenj, sodelovanje, kritično mišljenje in kreativnost. Ob predstavitvi pomena in potenciala pedagoških aktivnosti v galeriji sodobne umetnosti in izbranih primerov pedagoških programov bodo predstavljene osnovne smernice za delo z različnimi starostnimi skupinami otrok in mladostnikov. Sledil bo praktični del, v katerem se bodo udeleženke_ tudi same_ preizkusile_ v zasnovi progama za izbrano ciljno skupino.

Producentka_ v sodobni vizualni umetnosti: Pogovor s producentom Simonom Gmajnerjem (CZK) in producentko Lenko Đorojević (Cukrarna/MGML) ter pogovor s producentom Janezom Fakin Janšo in producentko Marcelo Okretić (Aksioma), pogovor

Kakšen je prispevek producentke_ v projektu in kakšne naloge opravlja (vsebinska in tehnična priprava projekta, izbor razstavnega prostora (koprodukcijska pogodba), financiranje projekta, koordinacija promocije projekta, dokumentacija projekta idr.)? Prek predstavitve in pogovora s producentkami_ se bomo seznanile_ z nalogami producentke_ v sodobni umetnosti. Spraševale_ se bomo, kakšna je razlika med koproducentko_ in soorganizatorko_ ter kakšno je sodelovanje med producentko_ in kuratorko_.

++++++++++++

2. LETNIK

Alenka Gregorič in Vadim Fiškin: Kuratorski kolegiji, praktikum

Osrednji del izobraževanja zajema priprava in izvedba razstave sodobne umetnosti. Udeleženke_ bodo zasnovale_ razstavo in njene spremljevalne dogodke v drugem letniku programa. Izbrale_ bodo umetniška dela, povabile_ umetnice_, napisale_ spremno besedilo, pripravile_ tehnični načrt, načrt odnosov z javnostmi, poskušale_ pridobiti dodatna finančna sredstva ter zasnovale_ publikacijo. Kuratorka Alenka Gregorič in umetnik Vadim Fiškin bosta na tedenskih kuratorskih srečanjih komentirala razvoj koncepta razstave.

Yasmín Martín Vodopivec: Menedžment kot orodje za udejanjanje idej na področju kulture, delavnica

Kulturni potencial se lahko uresniči, ko se ideje pretvorijo v projekt in se začnejo udejanjati. Negotova in hitro spreminjajoča se družbena situacija zahteva nove ideje, ki pa jih težko realiziramo brez temeljitega strateškega načrtovanja. Kulturni menedžment nam ponuja skupek znanj in veščin, s katerimi lahko dosežemo zastavljene cilje tako pri spodbujanju in vrednotenju različnih umetniških in kulturnih fenomenov kot tudi pri ohranjanju kolektivnega spomina in kulturne dediščine. Zavedanje o pomenu kulture in specifičnosti delovanja na njenem področju sta ključnega pomena pri oblikovanju, posredovanju in evalvaciji kulturnih pobud.

Ekipa SU: Tehnični načrt, praktikum

Tehnični načrt je ključen pri prenašanju ideje in zasnove razstave iz teoretskega okvira v razstavni prostor. Vodje šole Urška Aplinc, Tia Čiček in Lara Plavčak bodo udeleženkam_ predstavile pripravo tehničnega načrta ter nagovorile_ ključne izzive pri komunikaciji s tehničnimi ekipami. Udeleženke_ bodo na srečanju začele_ s snovanjem lastnega tehničnega načrta, ki ga bodo do dneva začetka postavljanja razstave dopolnjevale_ skupaj z vodjami šole in mentorjema ter komunicirale_ s tehnično ekipo Galerije Škuc.

Modul zajema pregled praks razstavljanja moderne in sodobne umetnosti. Predstavile_ bomo ključne točke in mehanizme, ki so skozi zgodovino in še danes oblikovali in sooblikujejo fenomene razstavljana in vlogo kuratorke_. Na obiskih umetnostnih razstav in institucij bomo spoznale_ delovanje različnih javnih zavodov, neodvisnih organizacij ter posameznic_. Oglede bodo dopolnjevali moderirani pogovori z različnimi kulturnimi delavkami_.

++++++++++++

1. LETNIK

Ekipa SU: Kuratorska raziskava, praktikum

Zanimalo nas bo, kako poteka kuratorska raziskava v praksi. Kako začnemo snovati razstavo? Kako se lotimo raziskovanja in zbiranja informacij? Izhajamo iz pogovora z umetnico_, obiska ateljeja, iz poznanega dela ali obiskane razstave? Brskamo po spletu, spletnih bazah, knjižnicah in arhivih? Kakšne so raziskovalne metode ter kako poteka delo v kuratorski skupini? Srečanja bodo namenjena snovanju individualne virtualne razstave, ki jo bodo udeleženke_ ob pomoči ekipe SU zasnovale_ tekom prvega letnika šole in ob koncu predstavile_ tudi mentorici in mentorju.

Vladimir Vidmar: Branje razstave, delavnica

Razstava je medij, določen s svojo (dolgo) zgodovino, usodno pa ga je zaznamovala razsvetljenska misel in politični razvoj modernosti. Vednost, ki jo sistematizirajo institucije, dobiva vidnost prek niza protokolov, ki jih določajo pravila in konsenzi. Vstopiti na razstavo pomeni vstopiti v rebus. Brati razstavo torej pomeni razumeti njen družbeno-politični temelj in hkrati razvozlavati investicije sodobnih umetnikov in kuratorjev. Niz srečanj »kako brati razstavo« bo izveden kot kombinacija »fenomenološkega sprehoda«, prek katerega bomo razčlenili elemente razstave, in jih v naslednjem koraku združili pod streho kuratorskega/umetniškega koncepta, kot se ta kaže diskurzivno, formalno ali drugače.

Alenka Gregorič, Vadim Fiškin in ekipa SU: Predstavitev virtualnih razstav, praktikum

Ob koncu prvega letnika in kuratorske raziskave bodo udeleženke_ samostojno zasnovale_ virtualno razstavo, ki jo bodo pred začetkom drugega letnika predstavili mentorici, mentorju in skupini. Pri snovanju razstave bodo upoštevale_ specifike izbranega razstavišča. Glede na predloženo virtualno razstavo bosta mentorica in mentor izbrala manjšo skupino, ki jo bomo povabili k vpisu v drugi letnik šole.

Ekipa SU: Kuratorsko mapiranje, praktikum

V sklopu obiskov različnih razstavnih prostorov za sodobno umetnost bomo spoznale_ sodelavke_ razstavišč, se seznanile_ s specifikami posameznih razstavnih prostorov ter njihovimi programskimi usmeritvami in organizacijskimi shemami. V načrtu sta enodnevna strokovna ekskurzija in kuratorsko mapiranje razstavišč v Ljubljani glede na aktualne razstave želje udeleženk_.

Kuratorsko mapiranje 20. generacije je vključevalo: Kunsthaus Graz, steirischer herbst v Neue Galerie Graz, Centre for Contemporary Art, HALLE FÜR KUNST Steiermark, Moderna Galerija, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ravnikar Gallery Space, osmo/za, DobraVaga/Kino Šiška, Cukrarna/MGML, Mednarodni grafični likovni center in MGLC Švicarija.

Predstavitve umetnic_, kuratork_ in drugih kulturnih delavk_ ter obiski prostorov ustvarjanja

Za kuratorsko delo je ključno spoznavanje praks umetnic_, kuratork_ in drugih kulturnih delavk_. Z njihovim delom se bomo na šoli spoznale_ preko pogovorov. Tovrstna srečanja nudijo možnost spoznavanja umetniške produkcije, praks umetnic_ in raznolikih kuratorskih pristopov k delu ipd. Prednost predstavitev je osebni stik, ki omogoča priložnost za pogovor. Srečanja gradijo in vzdržujejo profesionalne odnose ter poznanstva, ki temeljijo na spremljanju produkcije, dialogu med kuratorkami_ in umetnicami_ ter celostnem pristopu k umetniškemu delu kot kuratorkini_ odgovornosti.

++++++++++++

2. LETNIK

Teja Merhar: Oddelek Dokumentacija-arhiv MG+MSUM, predavanje

Oddelek Dokumentacija-arhiv MG od ustanovitve zbira, obdeluje, hrani in prezentira gradivo o razstavah v Sloveniji in razstavah slovenskih umetnic_ v tujini, o umetnostnih razstaviščih in drugih prostorih nastajanja in prezentiranja vizualne umetnosti, o umetnicah_ 20. in 21. stoletja na Slovenskem ter piskah_ o umetnosti 20. in 21. stoletja. Predstavljeni bodo: glavni razlog za ustanovitev oddelka v okviru MG, njegova kronologija, vidnejši projekti (kronologije, biobibliografije, tematske raziskave), sodelovanja (z domačimi in tujimi institucijami) in izbrani arhivi oddelka (Arhiv Igorja Zabela, Arhiv Moderne galerije, Jakopičeva korespondenca). Oddelek Dokumentacija-arhiv MG, ki vse od leta 1971 skrbi za beleženje kulturnega dogajanja, danes predstavlja osrednjo točko za raziskovanje umetnosti 20. in 21. stoletja v Sloveniji in širše.

Tia Čiček in Maximilian Lehner: Work, Curator, Work! Skupaj razmišljamo in beremo o načinih delovanja, delavnica

Štiridnevna delavnica s kuratorko_ Maximilianom Lehnerjem in kuratorko_ Tio Čiček je namenjena študentkam_ in mladim profesionalkam_ kulturnih in ustvarjalnih področij z zanimanji in/ali izkušnjami na področju kuriranja sodobne umetnosti. Na podlagi interesov udeleženk_ bomo izbrale_ besedila ter jih uporabile_ v premisleku in pogovoru o aktualnih pogojih in načinih dela na področju kulturne produkcije. Delavnica je eksperiment v razmišljanju in razpravi o vprašanjih, kako se spoprijeti z željo po optimalnih načinih izvajanja projektov, ne da bi idealizirali poti ali sredstva. V razpravah o razstavnih konceptih pogosto pozabimo, da je njihova realizacija vezana na finančna sredstva in razdelitev dela. Kuratorski diskurz vsa ta vprašanja prepoznava in postavlja v polje idealov, zato moramo razpravo o pogojih dela razširiti na pogovore o vplivu mrež, fizičnem in duševnem zdravju, sodelu idr. Work, Curator, Work! nam daje priložnost, da pomembne diskurze odkrivamo, komentiramo in premišljamo, kako delovati znotraj njih, ne da bi nam predstavljali breme ob razstavi.

Predstavitve umetnic_, kuratork_ in drugih kulturnih delavk_ ter obiski prostorov ustvarjanja

Za kuratorsko delo je ključno spoznavanje praks umetnic_, kuratork_ in drugih kulturnih delavk_. Z njihovim delom se bomo na šoli spoznali preko pogovorov. Tovrstna srečanja nudijo možnost spoznavanja umetniške produkcije, praks umetnic_ in raznolikih kuratorskih pristopov k delu ipd. Prednost predstavitev je osebni stik, ki omogoča priložnost za pogovor. Srečanja gradijo in vzdržujejo profesionalne odnose ter poznanstva, ki temeljijo na spremljanju produkcije, dialogu med kuratorkami_ in umetnicami_ ter celostnem pristopu k umetniškemu delu kot kuratorkini_ odgovornosti.

Gostujoče_ umetnice_ in kuratorke_ 20. generacije: Olja Grubić, Lucija Rosc, Maja Burja, Sara Rman, Jošt Franko, Ana Zibelnik, Nika Erjavec, Lea Topolovec, Helen Weber, Sara Bezovšek, Lucija Klauž, kolektiv Bravo, Nevena Aleksovski in Maja Babič Košir, Maja Bojanić.

Modul teorija udeleženke_ uvaja v ključne pojme in zgodovinske okvire, ki so nujni za razumevanje sodobne umetnosti in kuratorske prakse. Skozi predavanja se prepletajo filozofija, umetnostna zgodovina in teorija vizualne kulture; od pregleda umetnosti po drugi svetovni vojni do sodobnih kuratorskih metodologij ter razmerij med scenskimi in vizualnimi umetnostmi. Modul ne ponuja končnih odgovorov, temveč gradi kritično mišljenje in analitična orodja, ki udeleženke_ spremljajo skozi celoten program šole.

++++++++++++

1. LETNIK

Jasna Jernejšek: Sodobna umetnost in vizualna kultura, predavanje

Namen predavanja je predstavitev možnega razumevanja sodobne umetnosti skozi prizmo širše vizualne kulture ter njenega konceptualno-analitičnega aparata za kritično refleksijo in interpretacijo vizualnih reprezentacij. Seznanile_ se bomo z osnovnimi teoretskimi pojmi reprezentacije in različnimi analitičnimi orodji za dešifriranje in dekodiranje podob ter ideološke podstati vizualnega.

Rebeka Vidrih: Umetnost druge polovice 20. stoletja in sodobnosti, predavanje

Predavanje bo ponudilo strnjen pregled ključnih usmeritev in teženj v umetnosti po drugi svetovni vojni ter njenega institucionalnega konteksta. Abstraktnemu ekspresionizmu kot vrhuncu modernizma je sledilo rušenje tradicionalne modernistične slike in kipa, »širjenje« prostora umetnosti: z vključevanjem popularne kulture (popart) in gledalčeve fizične izkušnje (minimalizem), z dematerializiranjem umetniškega dela (konceptualna umetnost) in uveljavljanjem novih medijev (fotografija, performans, instalacija, videoumetnost).

Ema Ograjenšek: Filozofija skozi umetnostni diskurz, predavanje

Predavanje se posveča pregledu filozofskih tokov 20. in 21. stoletja skozi prizmo umetnostnega diskurza. Katere filozofske ideje in metodologije so vplivale na razumevanje umetniških praks? Kaj je botrovalo uveljavitvi teh idej? In kako so vpeljane ideje vplivale na nadaljnji razvoj umetnosti? Od vpliva fenomenologije in fenomenološke estetike na modernistični diskurz, do prehoda k strukturalizmu, postrukturalizmu, psihoanalizi in nasploh k širše humanističnem (interdisciplinarnem) pogledu v odnosu do oblikovanja paradigme sodobne umetnosti, in nazadnje do kritičnega soočenja s človekocentričnim jedrom humanizma v odnosu do nedavnega obrata k spekulativnim umetniškim praksam. Predavanje bo očrtalo grob zgodovinski oris in se sprehodilo skozi izbrane primere iz Slovenije in mednarodnega prostora.

Tia Čiček: Zakaj kurirati?, predavanje

Na predavanju bomo poskušale_ odgovoriti na vprašanja, ki se dotikajo pomena in zvrsti kuriranja sodobnih umetnosti. Pregledale_ bomo zgodovino kuriranja in se osredotočile_ na ključne akterke_ in razstavne fenomene, ki tvorijo kanon sodobnih vizualnih umetnosti. Spraševale_ se bomo o zmožnostih in načinih kuriranja danes in v prihodnosti.

Rok Vevar: Nastopi drugega, drugi nastopi in njihov javni čas, predavanje

Predavanje bo sestavljeno z izbranih primerov del in nastopov s področja scenskih umetnosti dvajsetega in enaindvajsetega stoletja – gledališče, ples, performans –, ki so nastali na prehodu v druge medije, prostore ali prakse ter so dovolj intrigantni in protislovni, da spodbudijo mišljenje o umetniških praksah, sistemih in njihovih omejitvah. Predavatelj bo uporabil nekaj osebnih klasifikacij in teoretskih kategorij, ki pospešijo vstop v mišljenja razmerij med scenskimi umetnostmi in drugimi umetniškimi praksami ter z njimi skušal osvetliti, kako so se na mejah med njimi odvijali nekateri ključni premiki v sistemskih in estetskih deteritorializacijah. Z očrtom pojma javnega časa bo postavil vprašanje, kakšne sledi so tovrstni primeri pustili za sabo.

++++++++++++

2. LETNIK

Kaja Kraner: Razstavljanje umetniškega raziskovanja: Vloga artefakta, verbalizacije in kontekstualizacije, predavanje

Predavanje vznika iz refleksije pogostosti opredeljevanja sodobnega umetniškega delovanja kot raziskovanja, z izbranimi opredelitvami umetniškega raziskovanja, ki so se vzpostavile v zadnjih dobrih dveh desetletjih – zlasti vzporedno z globalnim ustanavljanjem doktorskih študijskih programov na različnih umetniških področjih. Sodobne opredelitve umetniškega raziskovanja, ki obstaja (tudi) v akademski sferi, so se v prvi fazi osredotočile predvsem na posebnosti le-tega v primerjavi z znanstvenim raziskovanjem, pri čemer so pogosto poudarjale, da gre mdr. za razliko v načinih posredovanja raziskovalnih rezultatov, ki naj bi se podajali v simbolnem jeziku same umetniške prakse. Take zastavitve umetniškega raziskovanja neizbežno odpirajo vprašanje, kakšna je vloga klasičnega umetniškega artefakta, predvsem pa razstavne in javne prezentacije umetniške raziskave, ki naj bi predvsem kontekstualizirala in verbalizirala ali vizualizirala raziskovalni proces, katerega rezultat je umetniški artefakt. V zadnjem delu predavanja bo na podlagi konkretnih primerih predstavljeno nekaj ključnih načinov razstavne oz. javne prezentacije sodobnih umetniških raziskav.

Natalija Majsova: Kulturne študije za kulturnike?, predavanje

Predavanje predstavlja kulturne študije in njihov pomen za tiste, ki kulturo v različnih oblikah proizvajajo – torej ustvarjalke_, kuratorke_, producentke_, aktivistke_, programerke_ in pedagoginje_. Kulturne študije in kulturologijo si bomo ogledale kot brbotajočo kafetiero za kritično razmišljanje o kulturni produkciji v njeni vsakdanji heterogenosti, ki sega od vprašanj reprezentacije, občinstev in družbenega učinka do zagat, kot so institucionalne hierarhije in razpisi. Skozi primere sodobnih popkulturnih, umetniških, medijskih in dediščinskih praks v postjugoslovanskem prostoru se bomo spoznale_ s tem, kako nam lahko pojmi, kot so hegemonija, intersekcionalnost, afekt in spominsko delo, pomagajo poimenovati in premisliti napetosti, ki zaznamujejo sodobno kulturno produkcijo. Predavanje se bo posvetilo tudi vprašanju, kaj kulturne_ delavke_ same_ vedo o svojem delu in kako lahko to prizemljeno, izkustveno znanje preoblikuje kulturologijo in kulturne študije »od spodaj«.

Christophe Barbeau: Kuratorka_ in njena_ strategija, delavnica

Delavnica izhaja iz besedila Igorja Zabela Razstavne strategije v devetdesetih: nekaj primerov iz Slovenije, ki ga je leta 1997/1998 predstavil v drugem letniku Sveta umetnosti v okviru modula teorij razstavljanja. Zabel v besedilu oriše generacijo umetnic_ skozi opise del in opredeli nabor estetskih ter umetniških strategij, značilnih za takratno ljubljansko sceno sodobne umetnosti. Posebno mesto v besedilu zavzema figura kuratorke_, pa ne le kot pedagoše_i naslovnice_, ampak kot ponavljajoč se predmet nekaterih obravnavanih del. Naslov delavnice je izposojen iz enega izmed podnaslovov tega besedila. Vrnitev k besedilu po več kot 25 letih ponuja izhodišče za premislek o moči historizacije, kanonizacije in pripovedništva. Skupaj z udeleženkami_ bomo iskali, kaj v besedilu ostaja relevantno danes in kaj je morda s časovno distanco ostalo pozabljeno ali izvzeto. (Organizirano v sodelovanju z Društvom Igor Zabel za kulturo in teorijo.)

Modul kulturna politika udeleženke_ seznanja z delovanjem umetnostnega sistema in strukturami, znotraj katerih poteka kulturna produkcija. Skozi predavanja se dotaknemo vprašanj financiranja, institucionalnih hierarhij in pravnega položaja kulturnih delavk_. Ta znanja so nepogrešljiva za vsakogar, ki želi v tem prostoru delovati kot kulturna_ delavka_.

++++++++++++

1. LETNIK

Lilijana Stepančič: Umetnostni sistemi, predavanje

Predavanje bo vsebovalo opredelitev pomena termina svet umetnosti in njegove sestave, ki se je oblikovala v osemdesetih letih minulega stoletja v zahodnem svetu in je osnova za današnje stanje stvari, in predstavilo nekaj praks, ki preizprašujejo ta kulturni sistem.

Alenka Pirman: Umetnostni sistem. Vpogled, predavanje

Naj vas ne zmede poetični naslov izobraževalnega programa. Svet umetnosti ni nekaj posebnega. Tudi v njem vladajo institucije, obstajajo specializirani poklici, potekajo kapitalske transakcije ... V dveh urah bomo skozi diskusijo poizkušale_ odgovoriti na naslednja vprašanja: Iz česa je sestavljen umetnostni sistem? Kakšno mesto imajo v njem razstave? Kdo jih financira? Kako se v takem sistemu znajde kustosinja_/kuratorka_ kot poslovni subjekt?

Miha Satler: Kulturna politika in status samozaposlenih v kulturi, predavanje

Kaj vse vpliva na delo umetnic_ ter producentk_ v Sloveniji? Kako deluje kulturna politika in kateri zakoni so ključni za razumevanje statusa delavk_ v kulturi? V predavanju bomo spoznali osnove kulturne politike: od zgodovinskih izvorov trenutnih težav v kulturni politiki do zakonskih okvirov in zemljevida ključnih subjektov v kulturi ter pomena njihovega povezovanja v prizadevanju za izboljšanje razmer samozaposlenih v kulturi.

Modul financiranje udeleženke_ opremi s praktičnim znanjem o financiranju kulturnih projektov. Od razumevanja razpisnih mehanizmov na lokalni, nacionalni in evropski ravni do pridobivanja sponzorstev in sestave finančnega načrta, modul pokriva celoten spekter finančnih orodij, s katerimi se kulturna delavka_ srečuje v praksi. V drugem letniku znanje nadgradimo z neposredno uporabo na primeru končne razstave šole.

++++++++++++

1. LETNIK

Urška Jež: Pridobivanje sponzorskih sredstev, predavanje

Uvodoma bomo spoznale_, kaj so učinki in cilji, ki jih podjetja zasledujejo s sponzorstvi, s čimer bomo lažje razumeli mehanizem sponzorstev s perspektive podjetij. Podrobneje bomo pregledali ključne segmente razvoja in upravljanja sponzorskih partnerstev, ki nam bomo olajšali razmislek o iskanju ustreznih sponzorjev in oblikovanju sponzorske ponudbe: upravljanje z blagovno znamko, analiza objekta sponzoriranja, izbor in analiza potencialnega sponzorskega partnerja, ciljne skupine, načini aktivacije sponzorstev, vsebina sponzorskih partnerstev, inovativni načini kompenzacije, upravljanje sponzorstev, poročanje in merjenje učinkov sponzorstev. Koraki bodo predstavljeni predvsem na primerih iz domačega okolja.

Polona Torkar: Zemljevid razpisov in pozivov, predavanje

Na srečanju bomo začrtali zemljevid razpisov in pozivov, namenjenih mladim delavkam_ v kulturi. Pregledali bomo razpisne mehanizme Ministrstva za kulturo (enoletni projektni razpis, večletni projektni in programski razpis, razpis za štipendije) in Mestne občine Ljubljana (enoletni projektni razpis, večletni programski razpis, razpis Mladike). Seznanili se bomo, kakšna je razlika med razpisom in pozivom, na katere razpisne pogoje in priloge moramo biti še posebej pozorni, kako poteka prijavni postopek in obveščanje prijaviteljic_, ali se lahko pritožimo na mnenje strokovne komisije. Spregovorili bomo tudi o mednarodnih razpisih, ki spodbujajo mobilnost.

++++++++++++

2. LETNIK

Urška Jež: Pridobivanje sponzorskih sredstev, delavnica

Na delavnici bomo na primeru končne razstave šole ugotavljale_, kaj so učinki in cilji, ki jih podjetja lahko zasledujejo s sponzorstvi, s čimer bomo lažje razumele_ mehanizem sponzorstev s perspektive podjetij. Podrobneje bomo pregledale_ ključne segmente razvoja in upravljanja sponzorskih partnerstev, ki nam bomo olajšale_ pripravo načrta pridobivanja sponzorskih sredstev: upravljanje z blagovno znamko, analiza objekta sponzoriranja, izbor in analiza potencialnega sponzorskega partnerja, ciljne skupine, načini aktivacije sponzorstev, vsebina sponzorskih partnerstev, inovativni načini kompenzacije, upravljanje sponzorstev, poročanje in merjenje učinkov sponzorstev. Koraki bodo predstavljeni predvsem na primerih iz domačega okolja.

Ekipa SU: Kako prijaviti projekt, praktikum

Praktična delavnica bo namenjena pregledu in izpolnjevanju razpisnih obrazcev preteklih in aktualnih razpisov in pozivov. Pregledale_ bomo razpisne obrazce, ki so objavljeni na spletnih straneh različnih institucij (MK, MOL, evropski razpisi, pozivi fundacij idr.), izpolnile_ bomo izbrane segmente različnih razpisov ter jih primerjale_ in komentirale_. Posebno pozornost bomo namenile_ razpisom Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in pripravili prijavo končne razstave udeleženk_ v Galeriji Škuc na projektni razpis.

Urška Aplinc: Finančna konstrukcija in produkcijski načrt, praktikum

Na delavnici si bomo pobližje pogledale_ produkcijsko plat pripravljanja razstav in dogodkov. Praktikum bo ponudil osnovna znanja, informacije in veščine upravljanja s finančnimi sredstvi. Zasnova finančnega načrta bo temelj za pripravo stroškovnika končne razstave. Spoznali se bomo z razrezom predvidenih/nepredvidenih prihodkov/odhodkov različnih segmentov (razstavnina, produkcija, honorar, prevoz, tisk, pogostitev idr.) in s poslovanjem z izplačili, (pred)računi, ponudbami, naročilnicami in gotovinskim poslovanjem. Hkrati bomo začrtali okviren produkcijski načrt in izvedbeni plan razstave.

Modul strateško komuniciranje udeleženke_ uvaja v ključne vidike komunikacije kulturnih projektov z javnostjo; od upravljanja družbenih omrežij in gradnje spletne identitete do odnosov z javnostmi in poznavanja občinstva. Posebna pozornost je namenjena specifikam komuniciranja sodobne umetnosti, ki zahteva ne le promocijo, temveč tudi interpretacijo in posredovanje umetniških vsebin širšemu krogu obiskovalk_. V drugem letniku udeleženke_ znanje neposredno uporabijo pri promociji in komunikacije končne razstave.

++++++++++++

1. LETNIK

Dominika Maša Kozar: Ustvarjanje vsebine na spletnih omrežjih , predavanje

Življenje brez družbenih omrežij se danes zdi skoraj nemogoče. V zadnjih letih se z večanjem popularnosti spletnega oglaševanja konkurenca širi in vidnost oža. Kako torej izstopiti iz poplave vsebin, kako p/ostati zanimiva_ in kako z objavljanjem ne “najedat” svojim sledilkam_? Obravnavale_ bomo pojavnost spletne identitete v povezavi s kreiranjem vsebin: od spoznavanja značilnosti posameznih spletnih platform do raziskave, načina komunikacije in orodij za pomoč pri izdelavi in organizaciji vsebin.

Urška Comino: Odnosi z javnostmi za razstavo sodobne umetnosti, predavanje

Uspešno in zlasti inovativno obveščanje javnosti je pomemben del produkcije razstavnega dogodka. V svetu umetnosti s tehnikami odnosov z javnostmi ne skrbimo le za obveščanje in promocijo umetniškega dogodka, ampak je naš namen narediti sodobno umetnost bolj razumljivo, dostopno in manj hermetično. Na delavnici se bomo seznanile_ z različnimi orodji komuniciranja, posebno pozornost bomo namenile_ pripravi in izvedbi PR strategij na primeru končne razstave šole.

Mojca Podlesek: Strateška komunikacija z javnostmi, predavanje

Kako piarovka_ pomaga oblikovati zgodbe, ki so predstavljene javnosti, in kako soustvarja razstavne projekte, da dosežejo občinstvo na pravem mestu, ob pravem času? Na predavanju bo predstavljeno ozadje dela piarovke_ v galeriji, kjer je komunikacija z javnostjo več kot le promocija – je preplet strategij ter tesnega sodelovanja s kustosinjami_ in umetnicami_. Sodelovanje med kustosinjo_ in vodjo odnosov z javnostmi je namreč ključno za učinkovito komunikacijo programa galerije, ki privablja obiskovalke_ v institucijo. Na predavanju bomo spregovorile_ o procesih, ki niso vidni navzven, o izzivih interpretacije umetniških konceptov, razumevanju različnih vizij ter gradnji narativa, ki odraža vsebino razstav in utrjuje prepoznavnost galerije tako na domačih tleh kot v mednarodnem prostoru.

++++++++++++

2. LETNIK

Urška Comino: Odnosi z javnostmi za razstavo sodobne umetnosti, delavnica

Uspešno in zlasti inovativno obveščanje javnosti je pomemben del produkcije razstavnega dogodka. V svetu umetnosti s tehnikami odnosov z javnostmi ne skrbimo le za obveščanje in promocijo umetniškega dogodka, ampak je naš namen narediti sodobno umetnost bolj razumljivo, dostopno in manj hermetično. Na delavnici se bomo seznanile_ z različnimi orodji komuniciranja, posebno pozornost bomo namenile_ pripravi in izvedbi PR strategij na primeru končne razstave šole.

Dominika Maša Kozar: Ustvarjanje vsebine na spletnih omrežjih, delavnica

Življenje brez družbenih omrežij se danes zdi skoraj nemogoče. V zadnjih letih se z večanjem popularnosti spletnega oglaševanja konkurenca širi in vidnost oža. Kako torej izstopiti iz poplave vsebin, kako p/ostati zanimiv in kako z objavljanjem ne “najedat” svojim sledilcem? Na delavnici bomo obravnavali pojavnost spletne identitete v povezavi s kreiranjem vsebin: od spoznavanja značilnosti posameznih spletnih platform do raziskave, načina komunikacije in orodij za pomoč pri izdelavi in organizaciji vsebin. Na primeru končne razstave šole bomo zasnovali komunikacijski načrt upravljanja z družbenimi omrežji.

Zala Velkavrh: Na “ti” z občinstvom, predavanje

Zakaj “splošna javnost” ne obstaja? Kdo je že del naše publike in kdo bi še moral biti? Kako se vživeti v kožo uporabnic_? Kje in kako komunicirati z njimi, da sporočila ne pristanejo v spamu? Kako razvijati nove dogodke in nove programe? Kako poiskati in obdržati občinstvo z minimalnimi sredstvi? Kdaj je čas za repozicioniranje? Na predavanju bomo govorile_ o marketinški teoriji in praksi v kulturi, o iskanju, poznavanju in vzdrževanju odnosov z občinstvom in o tem, kako lahko poznavanje občinstva in razumevanje osnovnih trendov in zakonitosti posameznih kanalov pomaga pri boljši komunikaciji, bolj obiskanih dogodkih in pri ustvarjanju novih priložnosti.

Modul pisanje udeleženke_ uvaja v različne vrste besedil, ki jih kuratorska praksa zahteva; od kuratorskih in kataloških besedil do opisov del in življenjepisov. Skozi predavanja, delavnice in individualne konzultacije razvijamo jezikovno kulturo, natančnost izražanja in razumevanje vloge besedila v razstavnem kontekstu. V drugem letniku se pisanje neposredno poveže s pripravo besedil za končno razstavo.

++++++++++++

1. LETNIK

Lara Plavčak: Optimizacija besedil, predavanje

V sklopu modula, usmerjenega v razvijanje in utrjevanje jezikovne kulture, se bomo spoznale_ z referenčnimi korpusi in normativnimi priročniki slovenskega knjižnega jezika, kar nam bo v pomoč pri nadaljnjem pisanju in reševanju zagat jezikovne rabe in norme. Spoznale_ bomo nekaj pogostih pravopisnih napak ter sporočanjska priporočila. Vsebina bo prilagojena glede na značilnosti besedil, ki jih običajno pripravljamo za in ob razstavi sodobne umetnosti. Del modula so tudi individualne konzultacije glede besedil za TamTam razstave, ki jih bodo kurirale_ udeleženke_.

++++++++++++

2. LETNIK

Urška Jurman: Katalog. Pogled urednice, predavanje

Katalog je ena od najpogostejših oblik publikacije, ki spremlja razstavo, lahko pa predstavlja tudi raziskavo, arhivsko delo, festival ali kuratorski in umetniški projekt. Na konkretnih primerih se bomo seznanili z različnimi tipi katalogov, ki spremljajo skupinsko, tematsko, pregledno in samostojni razstavo ali dokumentarni in raziskovalni projekt. Pogledali bomo, kakšno vlogo in funkcijo ima lahko katalog in kakšno je njegovo razmerje z razstavo in umetniškimi deli. Potem se bomo posvetili zasnovi razstavnega kataloga: obsegu, strukturi, obliki in vsebini, v nadaljevanju pa tipom kataloških besedil in praktičnim nasvetom za pisanje. Seznanili se bomo tudi z navodili, kako naj bo urejeno besedilo za objavo, načini navajanja in pisanja bibliografije.

Ema Ograjenšek: Delavnica kreativnega pisanja, delavnica

Delavnica pod vodstvom Eme Ograjenšek je namenjena razmišljanju in skupinskem pogovoru o možnostih besedil, ki nas obdajajo in pisanju samem. Prvi del bo namenjen prebiranju krajših besedil (slovenska, angleška), ki jih bo predhodno poslal izvajalec delavnice, dobrodošli pa so tudi predlogi udeleženk_. Drugo srečanje bo namenjeno branju in skupinskemu feedbacku kuratorskih, esejističnih, fikcijskih itd. besedil v slovenščini ali angleščini, ki jih bodo napisale_ udeleženke_ (krajša besedila, deli besedil, uvodi, zaključki itd.).

Lara Plavčak: Piljenje besedila, praktikum

V sklopu modula, usmerjenega v razvijanje in utrjevanje jezikovne kulture, se bomo spoznale_ z referenčnimi korpusi in normativnimi priročniki slovenskega knjižnega jezika, kar nam bo v pomoč pri nadaljnjem pisanju in reševanju zagat jezikovne rabe in norme. Spoznale_ bomo nekaj pogostih pravopisnih napak ter sporočanjska priporočila. Vsebina predavanja bo prilagojena glede na značilnosti besedil, ki jih običajno pripravljamo za in ob razstavi sodobne umetnosti. Obravanana bodo besedila za končno razstavo generacije (kuratorsko besedilo, življenjepisi, opisi umetniških del itd.).

Cem A.: Od memov do umetnostne kritike, delavnica

Cem A. bo orisal svojo prakso od začetkov profila @freeze_magazine do trenutnih projektov ter razmišljal o memih, umetnostni kritiki in digitalni kulturi. Spregovoril bo o tem, kako se je njegova praksa preselila iz spletnih formatov v fizične umetniške prostore, in delil vpoglede iz svojega nedavnega pisanja o »konsenzualni estetiki«, pojmu, ki ga razvija za opis politike soglasja v sodobni umetnosti. Prijavljene_ udeleženke_ so po predavanju vabljene_ k delavnici, posvečeni konceptu »meme-thinking«, ki iz perspektive kulturnih in medijskih študij preučuje, kako memi nastajajo in kako jih je mogoče razumeti z intersekcijske perspektive. Skupna praktična vaja ustvarjanja memov bo raziskovala, kako memska pismenost občinstev ne pusti pri pasivni potrošnji, temveč jih vabi k dejavnemu sodelovanju.

(Organizirano v sodelovanju z Društvom Igor Zabel za kulturo in teorijo ter MGLC Švicarija.)

Modul dostopnost udeleženke_ seznanja z načeli in prakso vključujočega oblikovanja razstav in kulturnih programov. Dostopnost razumemo kot pravico do kulture in hkrati kot kreativno prakso, ki obogati razstavni projekt. Od zakonskih okvirov in prostorskih prilagoditev do lahkega branja in estetike dostopa, modul gradi zavest, da je dostopnost kuratorska odgovornost, ne naknadna misel. V drugem letniku udeleženke_ pridobljeno znanje konkretno uporabijo pri pripravi končne razstave.

++++++++++++
1. LETNIK

Katja Mahnič: Dostopnost galerij in muzejev, predavanje

V skladu s slovensko zakonodajo je kultura javno dobro in mora biti dostopna za vse, ne glede na njihove osebne okoliščine. Zato je pomembno, da kustosi_, kuratorke_ oz. avtorice_ razstav poznajo okoljske in osebne dejavnike, ki podpirajo ali otežujejo dostopnost ustanov, v katerih delujejo, ter razstav in spremljevalnega gradiva, ki jih pripravljajo, pa tudi ustrezne rešitve, s katerimi dostopnost zagotavljajo.

V sklopu predavanja bomo uvodoma spoznale_ zakonsko in strokovno podlago za zagotavljanje dostopnosti muzejskih ustanov za vse skupine obiskovalk_. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili specifične potrebe skupin muzejskih obiskovalk_ z različnimi oviranostmi in spoznali ustrezne prilagoditve muzejskega oz. galerijskega prostora, pristope k oblikovanju razstave in spremljevalnega gradiva, ki podpirajo njihov obisk. V okviru delavnice v drugem letniku šole bomo načrtovali prilagoditve za razstavni projekt v konkretni galerijski ustanovi.

++++++++++++
2. LETNIK

Urška Aplinc in Lara Plavčak: Dostopnost razstave sodobne umetnosti, predavanje in praktikum

Na predavanju in delavnici bomo skupaj razmišljale_, kako prilagoditi razstave, da so dostopne za različne skupine oseb z oviranostmi (osebe z gibalnimi oviranostmi, s slepoto in slabovidnostjo, gluhoto in naglušnostjo, osebe z motnjami v duševnem razvoju, za starejše idr.). Seznanile_ se bomo z izzivi, s katerimi se manjše organizacije na področju kulture srečujemo pri snovanju prilagoditev in pripravi programa ter o pomebnosti medsektorskih povezovanj in grajenja občinstva, saj ciljne skupine oseb z oviranostmi praviloma niso med rednimi obiskovalkami_ prizorišč sodobne umetnosti. Seznanile_ se bomo s konceptom estetike dostopa, ki dostopnost opredeli kot kreativno prakso. Debatirale_ bomo o dostopnosti končne razstave, ki jo pripravljajo udeleženke_ in konkretnih prilagoditvah del, ki bodo vključena na razstavo.

Saša Lesjak, Zavod RISA: Informacije za vse – kultura za vse, predavanje in praktikum

Dostop do kulturnih dobrin mora biti omogočen vsem ljudem. Saša Lesjak na kratko oriše, kako si je lahko branje ali lažji jezik oral in utrjeval pot med platnice knjig in v ostale medije, zidove muzejev ter na druga kulturna prizorišča. Zakaj je nujno, da se njegove poti razvejajo, in kaj to pomeni za ljudi, ki lahko branje potrebujejo? Predava Saša Lesjak, ki je med najbolj izkušenimi strokovnjakinjami_ za lahko branje v Sloveniji, sklene z izzivom za udeleženke_, ki bodo za končno razstavo v Galeriji Škuc pripravile_ knjižico v lahkem branju.