Friends with Benefits

O RAZSTAVI

Friends with Benefits

Umetnostni sistem pogosto deluje kot mreža ustaljenih sodelovanj. Na sistemski ravni lahko to razumemo negativno in izključujoče, saj lahko onemogoča dostop tistim, ki ne poznajo odločevalk_. Na ravni posameznice_ pa ustaljena sodelovanja ponujajo priložnost za grajenje zaupanja in skupnih interesov. Prav v bližnjih odnosih se pogosto vzpostavljajo oblike podpore in skrbi, ki lahko blažijo prekarne pogoje umetniškega dela. Sodelovanje med prijateljicami_ pri tem ni izjema, temveč razširjena praksa, ki presega meje umetniškega polja. Prijateljstvo kot izhodišče za skupno umetniško prakso je osrednja tema razstave Friends with Benefits*, na kateri kolektivi BRAVO, DILEMA in ILY izpostavljajo izzive in prednosti dela s prijateljicami_.

Pri kolektivu BRAVO je prijateljstvo neposredno vtkano v umetniška dela, ki postanejo materializacija internega humorja, ritualov in skupinskih dinamik članic. ILY se od lastnih prijateljskih odnosov nekoliko distancira in potrebo po podpori raziskuje z igranjem družine, v kateri umetnice zavzemajo vlogo mame, očeta in hčere. Pri DILEMI se prijateljstvo kaže predvsem kot metoda dela. Čeprav se obravnavane teme spreminjajo, rdeča nit tandemske prakse ostaja proces sodelovanja in skupnega razmišljanja.

Kolektivi na razstavi fragmente preteklih projektov in dosedanjega delovanja sopostavljajo z razmisleki o izzivih in priložnostih skupnega dela, ki so zanje trenutno najbolj relevantni. BRAVO reflektira spremembe v odnosih članic, odkar ne živijo več skupaj. Z načrtnim izvajanjem zakodiranih dogodkov, ki jih na razstavi dokumentirajo, poskušajo obuditi nekaj izgubljene bližine oziroma odpreti možnost novim načinom organizacije in povezanosti. Družina ILY se na razstavi sooča z odsotnostjo ene od članic. Yana (Oče) namreč živi v tujini, Lea (Mama) in Iza (Izi) pa živita in delata v Sloveniji. Med razstavo v sklopu participatorno-performativnih dogodkov na fiktivni ravni iščejo potencialno_ partnerko_ za mamo, na praktični ravni pa potencialno_ sodelavko_ za nadaljevanje projekta. DILEMA v instalaciji, ki prikazuje eno izmed podob prstne igre z vrvico (string game), materializira plastovit proces skupnega dela, za katerega sta potrebna vsaj dva para rok. Hkrati opozarja, da se delo pogosto začne naključno, denimo med izletom oziroma počitkom.

Izpostavljeni izzivi razkrivajo sodelovanje s prijateljicami_ kot metodo dela, ki je neločljiva od pogojev, v katerih vznika. Veliko mero nevidnega in neplačanega dela, ki omogoča delovanje umetniškega sistema, sestavljajo ravno negovanje odnosov ter pomoč in podpora sodelavkam_. Ker sta skrb in podpora temeljna elementa prijateljstva, so pri umetniških praksah, ki izvirajo iz prijateljstev, skrbstveni elementi dela lahko še toliko bolj poglobljeni, možnost definiranja dela pa toliko bolj izmuzljiva. Kot tudi sicer velja za delo na področju umetnosti, sodelovanje s prijateljicami_ nima jasno začrtanih meja. Delo se zažira v čas in prostor prijateljstva in neobremenjenega druženja. Nemogoče je določiti, kdaj se kava spremeni v sestanek, torej kje se konča osebni odnos in začne profesionalno sodelovanje.

Kljub omenjenim pogojem, ali pa ravno zaradi njih, lahko sodelovanje s prijateljicami_ deluje tudi blažilno. Skrb in podpora, ki izhajata iz že obstoječih odnosov, sta temelj vseh treh umetniških praks. DILEMA je nastala zaradi potrebe po dodatni delovni sili, ki sta jo članici občutili med izvajanjem lastnih projektov. Z delom na razstavi ponovno opozarjata na varnost in igrivost, ki jo omogoča sodelovanje. Eden od temeljev kolektiva BRAVO je ravno afirmacija, ki jo naznanjajo že v svojem imenu. Skupno delo umetnicam omogoča sprotno izmenjavo idej in mnenj ter takojšen odziv, zato je umetniška praksa manj negotova in bolj reflektirana. Članice kolektiva ILY so prvič zasedle svoje družinske vloge, ko je Iza potrebovala pomoč pri magistrskem projektu in sta Lea in Yana prevzeli vlogo spodbudnih staršev. Od tedaj fiktivna družina služi kot izhodišče za umetniško raziskovanje.

Izzivi in prednosti skupnega dela so nenazadnje pomembni tudi za kuratorsko skupino, ki je razstavo pripravila v okviru šole Svet umetnosti. Čeprav smo bile_ udeleženke_ združene naključno, smo po dveh letih skupnega dela razvile_ osebne prijateljske odnose, ki smo jih želele_ ohraniti tudi med pripravo razstave. Zavedale_ smo se, da delo v veliki, raznoliki skupini pogosto vodi do nestrinjanj in napetosti. Ob naslavljanju te skrbi smo se ozirale_ k umetniškim praksam povabljenih kolektivov kot primerom pozitivno zaznamovanih sodelovanj.

Zanimalo nas je tudi, kako na odgovornost, ki jo pripisujemo kuratorski vlogi, vplivajo naša poznanstva in prijateljstva na umetniški sceni. Naloga kuratorke_, da k razstavi povabi umetnico_, je lahko priložnost za preseganje zaprtega umetniškega sistema oziroma priložnost za vključevanje. Zdi se nam pomembno, da pogled kuratorke_ sega preko meja mreže poznanstev. Hkrati pa je tudi kuratorka_ sama na začetku svoje poti omejena_ na lastno znanje. Naš poskus soočenja s to problematiko je transparentnost. Poleg tega, da so nas vsebine, s katerimi se ukvarjajo kolektivi, nagovorile ravno zaradi metod dela, izpostavljamo, da smo se z nekaterimi že poznale_ oziroma smo se spoznale_ med programom šole. Slednja poleg vsebinskega programa nudi tudi priložnosti za mreženje, kar dokazuje, da so poznanstva ključno orodje za preživetje v umetnostnem sistemu. Če naj bo tako, naj bodo prijetna, skrbna in podporna.

Eva Pušnik, Julija Hoda, Kara Marušič, Lucija Lunder, Svit Skobir Lampič, Tamara Pepelnik, Urša Culiberg

*Več kot prijateljice_