EKIPA
Vodje: Tia Čiček, Lara Plavčak, Urška Aplinc
Spletna stran: Vesna Bukovec
ŠOLA
Mentorica in mentor: Alenka Gregorič, Vadim Fiškin
Udeleženke_ci 1. in 2. letnik: Barbara Povše, Blažka Kirm, Isidora Todorić, Jernej Čuček Gerbec, Lara Nagy, Lara Zupan, Lin Gerkman, Neža Vengust, Svitlana Ryabishchuk, Tina Poglajen, Vida Šturm
Program
Šola za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti je edini program v Sloveniji, ki je namenjen praktičnemu in teoretičnemu izobraževanju na področju kuratorstva. Izobraževanje bodočih kulturnih delavk_ vključuje pridobivanje veščin in spoznavanje z različnimi metodami praktičnega dela s katerim se srečujemo na področju sodobne vizualne umetnosti. Šola je bila ustanovljena leta 1996, do danes jo je obiskovalo več kot 130 udeleženk_, številne_ med njimi pa danes aktivno sooblikujejo umetniški prostor v lokalnem in mednarodnem kontekstu sodobne vizualne umetnosti.
Dvoletni program se na podlagi izkušenj in z novimi generacijami udeleženk_ ves čas nadgrajuje in posodablja. Udeleženke_ se na šoli seznanijo z aktualnimi kuratorskimi praksami ključnih akterk_, strokovnjakinj_ in kulturnih delavk_ na lokalni in mednarodni sceni. Pridobijo veščine in metode, ki jim pomagajo pri razvijanju lastne kuratorske prakse in spoznavanju z raznolikimi načini dela znotraj produkcije sodobne umetnosti. Pridobivanje in deljenje znanja poteka znotraj izoblikovane skupine, z vodjami šole in zunanjimi sodelavkami na horizontalni ravni, kar omogoča večjo vključenost udeleženk_ v sam program šole in proces dela.
Program je zasnovan znotraj modulov, ki vključujejo predavanja strokovnjakinj_, delavnice, obiske produkcijskih in razstavnih prostorov, umetniških ateljejev, pogovore s kuratorkami_, umetnicami_ in drugimi kulturnimi delavkami_, bralne seminarje, individualne konzultacije pisanja itd. S tem program stremi k čim večji vključenosti in se bogati na podlagi raznolikih ozadij posameznih udeleženk_ vsake generacije.
MODUL 1 | Razstava
V prvem letniku prek kuratorske raziskave in priprave virtualne razstave udeleženke_ pridobijo vpogled v procese dela in raziskovanja, ki so možni pri snovanju razstave. Končna naloga dveletnega programa šole je snovanje in postavitev razstave v ljubljanski Galeriji Škuc, kateri je namenjen celotni drugi letnik programa. Prek specifičnih tematik, dela umetnic_ in koncepta, ki ga skupina razvija, je mogoče iz prve roke spoznati potek dela in korakov ustvarjanja razstav. V drugem letniku prek skupne kuratorske raziskave udeleženke_ kurirajo razstavo v Galeriji Škuc pod mentorskim vodstvom Alenke Gregorič in Vadima Fiškina.
++++++++++++
1. LETNIK
Ekipa SU
Pomoč pri pripravi letne razstave šole v Galeriji Škuc
Udeleženke_ bodo vabljene_, da sodelujejo pri zasnovi in izvedbi razstave, ki jo ekipa Sveta umetnosti pripravlja v Galeriji Škuc junija 2023. Kuratorska ekipa se bo srečevala na delovnih sestankih, kjer bo razpravljala o konceptu, umetniških delih in njihovih avtoricah_, poteku dela ter o zadolžitvah in nalogah udeleženk_.
Yasmín Martín Vodopivec
Menedžment kot orodje za udejanjanje idej na področju kulture
Kulturni potencial se lahko uresniči, ko se ideje pretvorijo v projekt in se začnejo udejanjati. Negotova in hitro spreminjajoča se družbena situacija zahteva nove ideje, ki pa jih težko realiziramo brez temeljitega strateškega načrtovanja. Kulturni menedžment nam ponuja skupek znanj in veščin, s katerimi lahko dosežemo zastavljene cilje tako pri spodbujanju in vrednotenju različnih umetniških in kulturnih fenomenov kot tudi pri ohranjanju kolektivnega spomina in kulturne dediščine. Zavedanje o pomenu kulture in specifičnosti delovanja na njenem področju sta ključnega pomena pri oblikovanju, posredovanju in evalvaciji kulturnih pobud.
Adela Železnik
Spremljevalni program razstave
Razstavni ali (ob)razstavni programi, kot jih navajajo v Moderni galeriji, so relativno nova kategorija, ki se je začela bolj profilirati konec devetdesetih let minulega stoletja, tudi s t. i. pedagoškim obratom v sodobni umetnosti. Srečanje z Adelo Železnik, muzejsko svetnico in kustosinjo za obrazstavne programe, se bo v uvodnem delu posvečalo predstavitvi tematike, v nadaljevanju pa se bomo posvetili praktičnemu delu. Vprašale_ se bomo, komu je razstava namenjena in s kom ter na kakšen način gradimo odnose, ki bodo morebiti preživeli njen časovni okvir.
Dušan Dovč (MGLC Švicarija) v dialogu s Katerino Mirović (Forum Ljubljana) in pogovor s producentom Simonom Gmajnerjem (Galerija Kapelica) in producentko Lenko Đorojević (Cukrarna/MGML)
Producent_ka v sodobni vizualni umetnosti
Kakšen je prispevek producentke_ v projektu in kakšne naloge opravlja (vsebinska in tehnična priprava projekta, izbor razstavnega prostora (koprodukcijska pogodba), financiranje projekta, koordinacija promocije projekta, dokumentacija projekta idr.)? Prek predstavitve in pogovora s producentkami_ se bomo seznanili z nalogami producentke_ v sodobni umetnosti. Spraševali se bomo, kakšna je razlika med koproducentom in soorganizatorjem ter kakšno je sodelovanje med producentko_ in kuratorko_.
++++++++++++
2. LETNIK
Alenka Gregorič in Vadim Fiškin
Kuratorski kolegiji
Osrednji del izobraževanja zajema priprava in izvedba razstave sodobne umetnosti. Udeleženke_ bodo zasnovali razstavo in njene spremljevalne dogodke v drugem letniku programa. Izbrali bodo umetniška dela, povabili umetnice_, napisali spremno besedilo, pripravili tehnični načrt, načrt odnosov z javnostmi, poskušali pridobiti dodatna finančna sredstva ter zasnovali publikacijo. Mentorica in mentor, kuratorka Alenka Gregorič in umetnik Vadim Fiškin, bosta na tedenskih kuratorskih srečanjih komentirala razvoj koncepta razstave.
Yasmín Martín Vodopivec
Menedžment kot orodje za udejanjanje idej na področju kulture
Kulturni potencial se lahko uresniči, ko se ideje pretvorijo v projekt in se začnejo udejanjati. Negotova in hitro spreminjajoča se družbena situacija zahteva nove ideje, ki pa jih težko realiziramo brez temeljitega strateškega načrtovanja. Kulturni menedžment nam ponuja skupek znanj in veščin, s katerimi lahko dosežemo zastavljene cilje tako pri spodbujanju in vrednotenju različnih umetniških in kulturnih fenomenov kot tudi pri ohranjanju kolektivnega spomina in kulturne dediščine. Zavedanje o pomenu kulture in specifičnosti delovanja na njenem področju sta ključnega pomena pri oblikovanju, posredovanju in evalvaciji kulturnih pobud.
Urška Jurman
Facilitacija
Na delavnici bodo udeleženke_ skozi proces skupinskega raziskovanja poglabljale_ razumevanje koncepta končne razstave, identificirali lastne interese in pričakovanja v povezavi z zamišljeno razstavo kot tudi točke, ki jih v skupini glede tega povezujejo. Proces bo facilitirala umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture Urška Jurman.
Ekipa SU
Tehični načrt
Tehnični načrt je ključen pri prenašanju ideje in zasnove razstave iz teoretskega okvira v razstavni prostor. Vodje šole Urška Aplinc, Tia Čiček in Lara Plavčak bodo udeleženkam_ predstavile pripravo tehničnega načrta ter nagovorile_ ključne izzive pri komunikaciji s tehničnimi ekipami. Udeleženke_ bodo na srečanju začele_ s snovanjem lastnega tehničnega načrta, ki ga bodo do dneva začetka postavljanja razstave dopolnjevali skupaj z vodjami šole in mentorjema ter komunicirali s tehnično ekipo Galerije Škuc.
MODUL 2 | Kuratorska raziskava
Modul bo pregled praks razstavljanja moderne in sodobne umetnosti. Predstavili bomo ključne točke in mehanizme, ki so skozi zgodovino oblikovali in še danes sooblikujejo fenomene razstavljana in vlogo kuratorke_. Na obiskih umetnostnih razstav in institucij bomo spoznali delovanje različnih javnih zavodov, neodvisnih organizacij ter posameznic_. Oglede bodo dopolnjevali moderirani pogovori z različnimi kulturnimi delavkami_.
++++++++++++
1. LETNIK
Vladimir Vidmar
Kuratorska raziskava
V nizu srečanj s kuratorjem Vladimirjem Vidmarjem se bodo udeleženke_ seznanile_ s kuratorskim delom v praksi. Zanimalo nas bo predvsem, kako se kurator_ka loti snovanja razstave, kje najde izhodiščno točko ter kako razvija koncept. Kaj je osnovni gradnik razstave in koncepta ter kako se ta razvija ali pa oddaljuje od začetne ideje? Zanimalo nas bo, kako poteka kuratorska raziskava v praksi. Kako se lotimo raziskovanja in zbiranja informacij? Izhajamo iz pogovora z umetnico_kom, obiska ateljeja, iz poznanega dela ali obiskane razstave? Brskamo po spletu, spletnih bazah, knjižnicah in arhivih? Kakšne so raziskovalne metode ter kako poteka delo v kuratorski skupini? Srečanja bodo namenjena snovanju individualne virtualne razstave, ki jo bodo udeleženke_ ob pomoči kuratorja in vodij šole zasnovali tekom prvega letnika programa šole.
Alenka Gregorič, Vadim Fiškin in ekipa SU
Predstavitev virtualnih razstav
Po koncu prvega letnika bodo udeleženke_ samostojno zasnovale_ virtualno razstavo, ki jo bodo pred začetkom drugega letnika predstavili mentorici, mentorju in skupini. Pri snovanju razstave bodo upoštevali specifike izbranega razstavišča. Glede na predloženo virtualno razstavo bosta mentorica in mentor izbrala manjšo skupino, ki jo bomo povabili k vpisu v drugi letnik šole.
Ekipa SU
Kuratorsko mapiranje
V sklopu obiskov različnih razstavnih prostorov za sodobno umetnost bomo spoznali sodelavke_ razstavišč, se seznanili s specifikami posameznih razstavnih prostorov ter njihovimi programskimi usmeritvami in organizacijskimi shemami.
Predstavitve umetnic_, kuratork_ in drugih kulturnih delavk_ ter obiski prostorov ustvarjanja
Za kuratorsko delo je ključno spoznavanje praks umetnic_, kuratork_ in drugih kulturnih delavk_. Z njihovim delom se bomo na šoli spoznali preko pogovorov. Tovrstna srečanja nudijo možnost spoznavanja umetniške produkcije, praks umetnic_ in raznolikih kuratorskih pristopov k delu ipd. Prednost predstavitev je osebni stik, ki omogoča priložnost za pogovor. Srečanja gradijo in vzdržujejo profesionalne odnose ter poznanstva, ki temeljijo na spremljanju produkcije, dialogu med kuratorkami_ in umetnicami_ ter celostnem pristopu k umetniškemu delu kot kuratorkini_odgovornosti.
++++++++++++
2. LETNIK
Vladimir Vidmar
Bralni seminar
Cilj bralnega seminarja ni udeleženkam_ predložiti reprezentativni vpogled v relevantno teorijo področja sodobne umetnosti: ta bi vključeval preveč virov in preveč različnih polj. Ker je sodobna umetnost glede svojega teoretskega kanona zelo fluidna, se bomo raje osredotočile_, kako lastne interese umrežiti v določeno teoretsko referenčno polje. Spraševale_ se bomo, kako svojo misel o umetnosti utemeljiti v teoretskem diskurzu, ne zato da bi jo legitimirale_, temveč da bi jo lahko naprej razvijale_ in jo morebiti popeljale_ onkraj naših izhodiščnih predpostavk, predvsem pa onkraj šablon art slenga. Seminar bo zato potekal skozi poglobljena branja besedil, vezanih na interese udeleženk_ in teme končne razstave. Skozi razprave o izbranih besedilih, ki ponujajo izhodišča za izmenjave med umetnostno teorijo in prakso, bomo razvijale_ osnovna teoretska ogrodja in si skozi razčlembe besedil skušale_ razložiti, kako so nam njihovi diskurzivni nastavki lahko v pomoč. Vzporedno bomo skušale_ prepoznati lastne afinitete v umetnosti in ugotoviti, kako njihovo raziskovanje razvijati v praktičnem in teoretskem pogledu.
Jana Intihar Ferjan in Teja Merhar
Oddelek Dokumentacija-arhiv MG+MSUM
Oddelek Dokumentacija-arhiv MG od ustanovitve zbira, obdeluje, hrani in prezentira gradivo o razstavah v Sloveniji in razstavah slovenskih umetnic_ v tujini, o umetnostnih razstaviščih in drugih prostorih nastajanja in prezentiranja vizualne umetnosti, o umetnicah_ 20. in 21. stoletja na Slovenskem ter piskah_h o umetnosti 20. in 21. stoletja. Predstavljeni bodo: glavni razlog za ustanovitev oddelka v okviru MG, njegova kronologija, vidnejši projekti (kronologije, biobibliografije, tematske raziskave), sodelovanja (z domačimi in tujimi institucijami) in izbrani arhivi oddelka (Arhiv Igorja Zabela, Arhiv Moderne galerije, Jakopičeva korespondenca). Oddelek Dokumentacija-arhiv MG, ki vse od leta 1971 skrbi za beleženje kulturnega dogajanja, danes predstavlja osrednjo točko za raziskovanje umetnosti 20. in 21. stoletja v Sloveniji in širše.
Tia Čiček in Maximilian Lehner
Work, Curator, Work! Skupaj razmišljamo in beremo o načinih delovanja
Štiridnevna delavnica s kuratorko_ Maximilianom Lehnerjem in kuratorko_ Tio Čiček je namenjena študentkam_ in mladim profesionalkam_ kulturnih in ustvarjalnih področij z zanimanji in/ali izkušnjami na področju kuriranja sodobne umetnosti. Na podlagi interesov udeleženk_ bomo izbrali besedila ter jih uporabili v premisleku in pogovoru o aktualnih pogojih in načinih dela na področju kulturne produkcije. Delavnica je eksperiment v razmišljanju in razpravi o vprašanjih, kako se spoprijeti z željo po optimalnih načinih izvajanja projektov, ne da bi idealizirali poti ali sredstva. V razpravah o razstavnih konceptih pogosto pozabimo, da je njihova realizacija vezana na finančna sredstva in razdelitev dela. Kuratorski diskurz vsa ta vprašanja prepoznava in postavlja v polje idealov, zato moramo razpravo o pogojih dela razširiti na pogovore o vplivu mrež, fizičnem in duševnem zdravju, sodelu idr. Work, Curator, Work! nam daje priložnost, da pomembne diskurze odkrivamo, komentiramo in premišljamo, kako delovati znotraj njih, ne da bi nam predstavljali breme ob razstavi.
MODUL 3 | Vizualna kultura in umetnostni sistemi
1. LETNIK
Lilijana Stepančič
Umetnostni sistem
Prvo srečanje bo namenjeno zgodovinskemu pogledu v formiranje sistema sveta umetnosti v osemdesetih letih minulega stoletja v zahodnem svetu, ki je osnova za današnje stanje stvari. Na drugem srečanju bomo z razčlembo ene od novejših razstav v lokalnem okolju predstavili institucionalni sistem tega okolja.
Jasna Jernejšek
Sodobna umetnost v vizualni kulturi
Namen predavanja je predstavitev možnega razumevanja sodobne umetnosti skozi prizmo širše vizualne kulture in njenega konceptualnega in analitičnega aparata za kritično refleksijo in interpretacijo vizualnih reprezentacij. Seznanili se bomo z osnovnimi teoretskimi pojmi reprezentacije in različnimi analitičnimi orodji za dešifriranje in dekodiranje podob ter ideološke podstati vizualnega.
++++++++++++
2. LETNIK
Blaž Vurnik
Muzeji: od varovanja do kreativnega potenciala premične kulturne dediščine
Na predavanju se bomo posvetile_ muzejem kot javnim zavodom, njihovim nalogam na področju varovanja premične kulturne dediščine in odgovornosti sodobne kulturne (razstavne, publicistične idr.) produkcije. Spoznale_ bomo temeljno zakonodajo, ki določa delovanje pooblaščenih muzejev. Izmed različnih muzejskih poklicev se bomo osredotočili na kustosinjo_, njenemu_ položaju med primarno stroko in muzeologijo ter vlogo v procesu nastajanja muzejske razstave. Razmišljale_ bomo o moči dokumentarne in interpretativne vrednosti muzejskega predmeta na teoretičnih izhodiščih in praktičnih primerih.
Dodatne vsebine v pripravi.
MODUL 4 | Kulturna politika
1. LETNIK
Miha Satler
Kulturna politika in status samozaposlenih v kulturi
Kaj vse vpliva na delo umetnic_ ter producentk_ v Sloveniji? Kako deluje kulturna politika in kateri zakoni so ključni za razumevanje statusa delavk_ v kulturi? V predavanju bomo spoznali osnove kulturne politike: od zgodovinskih izvorov trenutnih težav v kulturni politiki do zakonskih okvirov in zemljevida ključnih subjektov v kulturi ter pomena njihovega povezovanja v prizadevanju za izboljšanje razmer samozaposlenih v kulturi.
MODUL 5 | Financiranje
1. LETNIK
Urška Jež
Pridobivanje sponzorskih sredstev
Uvodoma bomo spoznali, kaj so učinki in cilji, ki jih podjetja zasledujejo s sponzorstvi, s čimer bomo lažje razumeli mehanizem sponzorstev s perspektive podjetij. Podrobneje bomo pregledali ključne segmente razvoja in upravljanja sponzorskih partnerstev, ki nam bomo olajšali razmislek o iskanju ustreznih sponzorjev in oblikovanju sponzorske ponudbe: upravljanje z blagovno znamko, analiza objekta sponzoriranja, izbor in analiza potencialnega sponzorskega partnerja, ciljne skupine, načini aktivacije sponzorstev, vsebina sponzorskih partnerstev, inovativni načini kompenzacije, upravljanje sponzorstev, poročanje in merjenje učinkov sponzorstev. Koraki bodo predstavljeni predvsem na primerih iz domačega okolja.
Inga Remeta
Zemljevid razpisov in pozivov
Na srečanju bomo začrtali zemljevid razpisov in pozivov, namenjenih mladim delavkam_ v kulturi. Pregledali bomo razpisne mehanizme Ministrstva za kulturo (enoletni projektni razpis, večletni projektni in programski razpis, razpis za štipendije) in Mestne občine Ljubljana (enoletni projektni razpis, večletni programski razpis, razpis Mladike). Seznanili se bomo, kakšna je razlika med razpisom in pozivom, na katere razpisne pogoje in priloge moramo biti še posebej pozorni, kako poteka prijavni postopek in obveščanje prijaviteljic_, ali se lahko pritožimo na mnenje strokovne komisije. Spregovorili bomo tudi o mednarodnih razpisih, ki spodbujajo mobilnost.
Ines Kežman, Motovila
Programi financiranja EU – Ustvarjalna Evropa
Predstavnica zavoda Motovila bo predstavila sistem programov sofinanciranja EU: decentralizirane in centralizirane razpise za sofinanciranje projektov ter vlogo institucij, ki so odgovorne za oblikovanje teh finančnih mehanizmov (generalni direktorati Evropske komisije) in njihovo izvajanje (Izvajalska agencija EACEA), sistem izbirnih postopkov, v katerih kot člani_ strokovnih komisij sodelujejo neodvisne_ mednarodne_ strokovnjaki_. Predstavila bo okvirni mehanizem EU za spodbujanje in podporo kulturnemu in ustvarjalnim sektorjem – program Ustvarjalna Evropa: kakšni so cilji in prednostne naloge programa, posameznih programskih shem in najbolj relevantnih razpisov, vključno z upravičenostjo projektov in prijaviteljev. Izpostavljeni bodo tudi pozitivni učinki mednarodnega povezovanja za razvoj organizacije, ki presegajo zgolj finančno korist. Vse to bo podkrepila s primeri dobre prakse iz Slovenije, ki velja za eno najbolj uspešnih držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa. Predstavila bo rezultate v aktualnem in preteklih programih EU za področje kulture, zastopanost področja likovne in intermedijske umetnosti, razmerje med manjšimi in večjimi projekti, zastopanost NVO in javnih zavodov in sistem sofinanciranja iz nacionalnih virov (razpisi Ministrstva za kulturo idr.).
++++++++++++
2. LETNIK
Urška Jež
Pridobivanje sponzorskih sredstev
Na delavnici bomo na primeru končne razstave šole ugotavljali, kaj so učinki in cilji, ki jih podjetja lahko zasledujejo s sponzorstvi, s čimer bomo lažje razumeli mehanizem sponzorstev s perspektive podjetij. Podrobneje bomo pregledali ključne segmente razvoja in upravljanja sponzorskih partnerstev, ki nam bomo olajšali pripravo načrta pridobivanja sponzorskih sredstev: upravljanje z blagovno znamko, analiza objekta sponzoriranja, izbor in analiza potencialnega sponzorskega partnerja, ciljne skupine, načini aktivacije sponzorstev, vsebina sponzorskih partnerstev, inovativni načini kompenzacije, upravljanje sponzorstev, poročanje in merjenje učinkov sponzorstev. Koraki bodo predstavljeni predvsem na primerih iz domačega okolja.
Dušan Dovč in ekipa SU
Kako prijaviti projekt?
Praktična delavnica bo namenjena pregledu in izpolnjevanju razpisnih obrazcev preteklih in aktualnih razpisov in pozivov. Z mentorjem bomo pregledali razpisne obrazce, ki so objavljeni na spletnih straneh različnih institucij (MK, MOL, evropski razpisi, pozivi fundacij idr.), izpolnili bomo izbrane segmente različnih razpisov ter jih z mentorjem primerjali in komentirali. Posebno pozornost bomo namenili razpisom, ki spodbujajo mobilnost. Srečanje bo osnovano glede na interes udeleženk_.
Urška Aplinc
Finančna konstukcija in produkcijski načrt
Na delavnici si bomo pobližje pogledali produkcijsko plat pripravljanja razstav in dogodkov. Praktikum bo ponudil osnovna znanja, informacije in veščine upravljanja s finančnimi sredstvi. Zasnova finančnega načrta bo temelj za pripravo stroškovnika končne razstave. Spoznali se bomo z razrezom predvidenih/nepredvidenih prihodkov/odhodkov različnih segmentov (razstavnina, produkcija, honorar, prevoz, tisk, pogostitev idr.) in s poslovanjem z izplačili, (pred)računi, ponudbami, naročilnicami in gotovinskim poslovanjem. Hkrati bomo začrtali okviren produkcijski načrt in izvedbeni plan razstave.
MODUL 6 | Strateško komuniciranje
1. LETNIK
Dominika Maša Kozar
Ustvarjanje vsebine na spletnih omrežjih – #ContentIsKing
Življenje brez družbenih omrežij se danes zdi skoraj nemogoče. V zadnjih letih se z večanjem popularnosti spletnega oglaševanja konkurenca širi in vidnost oža. Kako torej izstopiti iz poplave vsebin, kako p/ostati zanimiv in kako z objavljanjem ne “najedat” svojim sledilcem? Obravnavali bomo pojavnost spletne identitete v povezavi s kreiranjem vsebin: od spoznavanja značilnosti posameznih spletnih platform do raziskave, načina komunikacije in orodij za pomoč pri izdelavi in organizaciji vsebin.
Zala Velkavrh
Na “ti” z občinstvom
Zakaj “splošna javnost” ne obstaja? Kdo je že del naše publike in kdo bi še moral biti? Kako se vživeti v kožo uporabnic_? Kje in kako komunicirati z njimi, da sporočila ne pristanejo v spamu? Kako razvijati nove dogodke in nove programe? Kako poiskati in obdržati občinstvo z minimalnimi sredstvi? Kdaj je čas za repozicioniranje? Na predavanju bomo govorile_ o marketinški teoriji in praksi v kulturi, o iskanju, poznavanju in vzdrževanju odnosov z občinstvom in o tem, kako lahko poznavanje občinstva in razumevanje osnovnih trendov in zakonitosti posameznih kanalov pomaga pri boljši komunikaciji, bolj obiskanih dogodkih in pri ustvarjanju novih priložnosti.
++++++++++++
2. LETNIK
Urška Comino
Odnosi z javnostmi za razstavo sodobne umetnosti
Uspešno in zlasti inovativno obveščanje javnosti je pomemben del produkcije razstavnega dogodka. V svetu umetnosti s tehnikami odnosov z javnostmi ne skrbimo le za obveščanje in promocijo umetniškega dogodka, ampak je naš namen narediti sodobno umetnost bolj razumljivo, dostopno in manj hermetično. Na delavnici se bomo seznanili z različnimi orodji komuniciranja, posebno pozornost bomo namenili pripravi in izvedbi PR strategij na primeru končne razstave šole.
Dominika Maša Kozar
Ustvarjanje vsebine na spletnih omrežjih – #ContentIsKing
Življenje brez družbenih omrežij se danes zdi skoraj nemogoče. V zadnjih letih se z večanjem popularnosti spletnega oglaševanja konkurenca širi in vidnost oža. Kako torej izstopiti iz poplave vsebin, kako p/ostati zanimiv in kako z objavljanjem ne “najedat” svojim sledilcem? Na delavnici bomo obravnavali pojavnost spletne identitete v povezavi s kreiranjem vsebin: od spoznavanja značilnosti posameznih spletnih platform do raziskave, načina komunikacije in orodij za pomoč pri izdelavi in organizaciji vsebin. Na primeru končne razstave šole bomo zasnovali komunikacijski načrt upravljanja z družbenimi omrežji.
MODUL 7 | Pisanje
1. LETNIK
Urban Šrimpf
Umetnost (ne)jasnega besedila
Srečanje bo poskušalo odgovoriti na vprašanja, ki vzniknejo in vztrajajo ob pisanju akademskih prispevkov in besedil o umetnosti. Kako se spopademo s tematiko, kako zastavimo in razvijemo jasno misel v besedilu, ne da bi zapadli v kriptično leporečenje in modrovanje? Katere pripomočke lahko uporabimo ob pravopisnih in slogovnih vprašanjih? S katerimi vzporednimi besedili si lahko pomagamo in kako se najlažje izognemo pogostim napakam?
Urška Jurman
Katalog. Pogled urednice
Katalog je ena od najpogostejših oblik publikacije, ki spremlja razstavo, lahko pa predstavlja tudi raziskavo, arhivsko delo, festival ali kuratorski in umetniški projekt. Na konkretnih primerih se bomo seznanili z različnimi tipi katalogov, ki spremljajo skupinsko, tematsko, pregledno in samostojni razstavo ali dokumentarni in raziskovalni projekt. Pogledali bomo, kakšno vlogo in funkcijo ima lahko katalog in kakšno je njegovo razmerje z razstavo in umetniškimi deli. Potem se bomo posvetili zasnovi razstavnega kataloga: obsegu, strukturi, obliki in vsebini, v nadaljevanju pa tipom kataloških besedil in praktičnim nasvetom za pisanje. Seznanili se bomo tudi z navodili, kako naj bo urejeno besedilo za objavo, načini navajanja in pisanja bibliografije.
Lara Plavčak
Konzultacije
V prvem letniku uvajamo skupinske ali individualne konzultacije na podlagi besedil, ki jih udeleženke_ pripravljajo v sklopu lastnih projektov in objav. Konzultacije bodo usmerjene v razvijanje in utrjevanje jezikovne kulture, spoznavanje z referenčnimi korpusi in normativnimi priročniki slovenskega knjižnega jezika, kar nam bo v pomoč pri nadaljnjem pisanju in reševanju zagat jezikovne rabe in norme. Konzultacije bodo osnovane glede na interes udeleženk_.
++++++++++++
2. LETNIK
Domen Ograjenšek
Delavnica kreativnega pisanja
Delavnica pod vodstvom Domna Ograjenška je namenjena razmišljanju in skupinskem pogovoru o možnostih besedil, ki nas obdajajo in pisanju samem. Prvi del bo namenjen prebiranju krajših besedil (slovenska, angleška), ki jih bo predhodno poslal izvajalec delavnice, dobrodošli pa so tudi predlogi udeleženk_. Drugo srečanje bo namenjeno branju in skupinskemu feedbacku kuratorskih, esejističnih, fikcijskih itd. besedil v slovenščini ali angleščini, ki jih bodo napisale_ udeleženke_ (krajša besedila, deli besedil, uvodi, zaključki itd.).
Lara Plavčak
Piljenje besedila
V sklopu modula, usmerjenega v razvijanje in utrjevanje jezikovne kulture, se bomo spoznale_ z referenčnimi korpusi in normativnimi priročniki slovenskega knjižnega jezika, kar nam bo v pomoč pri nadaljnjem pisanju in reševanju zagat jezikovne rabe in norme. Spoznale_ bomo nekaj pogostih pravopisnih napak ter sporočanjska priporočila. Vsebina predavanja bo prilagojena glede na značilnosti besedil, ki jih običajno pripravljamo za in ob razstavi sodobne umetnosti.
sodobne umetnosti.
Dodatne vsebine v pripravi.
MODUL 8 | Dostopnost
1. LETNIK
Katja Mahnič
Dostopnost galerij in muzejev
V skladu s slovensko zakonodajo je kultura javno dobro in mora biti dostopna za vse, ne glede na njihove osebne okoliščine. Zato je pomembno, da kustosi_, kuratorke_ oz. avtorice_ razstav poznajo okoljske in osebne dejavnike, ki podpirajo ali otežujejo dostopnost ustanov, v katerih delujejo, ter razstav in spremljevalnega gradiva, ki jih pripravljajo, pa tudi ustrezne rešitve, s katerimi dostopnost zagotavljajo.
V sklopu predavanja bomo uvodoma spoznali zakonsko in strokovno podlago za zagotavljanje dostopnosti muzejskih ustanov za vse skupine obiskovalk_. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili specifične potrebe skupin muzejskih obiskovalk_ z različnimi oviranostmi in spoznali ustrezne prilagoditve muzejskega oz. galerijskega prostora, pristope k oblikovanju razstave in spremljevalnega gradiva, ki podpirajo njihov obisk. V okviru delavnice v drugem letniku šole bomo načrtovali prilagoditve za razstavni projekt v konkretni galerijski ustanovi.
Saša Lesjak, Zavod RISA
Informacije za vse – kultura za vse
Dostop do kulturnih dobrin mora biti omogočen vsem ljudem. Saša Lesjak na kratko oriše, kako si je lahko branje ali lažji jezik oral in utrjeval pot med platnice knjig in v ostale medije, zidove muzejev ter na druga kulturna prizorišča. Zakaj je nujno, da se njegove poti razvejajo, in kaj to pomeni za ljudi, ki lahko branje potrebujejo? Predava Saša Lesjak, ki je med najbolj izkušenimi strokovnjaki_njami za lahko branje v Sloveniji, sklene z izzivom za udeleženke_: Lahko naredite lahko branje tudi vi?
++++++++++++
2. LETNIK
Katja Mahnič
Dostopnost galerij in muzejev
V okviru delavnice v drugem letniku šole bomo načrtovali prilagoditve za razstavni projekt v konkretni galerijski ustanovi na primeru končne razstave šole.
Urška Aplinc in Lara Plavčak
Dostopnost razstave sodobne umetnosti
Na predavanju in delavnici bomo skupaj razmišljali, kako prilagoditi razstave, da so dostopne za različne skupine oseb z oviranostmi (osebe z gibalnimi oviranostmi, s slepoto in slabovidnostjo, gluhoto in naglušnostjo, osebe z motnjami v duševnem razvoju, za starejše idr.). Seznanili se bomo z izzivi, s katerimi se manjše organizacije na področju kulture srečujemo pri snovanju prilagoditev in pripravi programa ter o pomebnosti medsektorskih povezovanj in grajenja občinstva, saj ciljne skupine oseb z oviranostmi praviloma niso med rednimi obiskovalkami_ prizorišč sodobne umetnosti. Seznanili se bomo s konceptom estetike dostopa, ki dostopnost opredeli kot kreativno prakso. Debatirali bomo o dostopnosti končne razstave, ki jo pripravljajo udeleženke_ in konkretnih prilagoditvah del, ki bodo vključena na razstavo.