Devetnajsta generacija 2022/24

Program

Šola za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti je edini program v Sloveniji, ki je namenjen praktičnemu in teoretičnemu izobraževanju na področju kuratorstva. Izobraževanje bodočih kulturnih delavk_cev na področju sodobne umetnosti vključuje pridobivanje veščin in spoznavanje z različnimi metodami praktičnega dela s katerim se srečujemo na področju sodobne vizualne umetnosti. Šola je bila ustanovljena leta 1996, do danes jo je obiskovalo več kot 130 udeleženk_cev, številni med njimi pa danes aktivno sooblikujejo umetniški prostor v lokalnem in mednarodnem kontekstu sodobne vizualne umetnosti. 

Dvoletni program se na podlagi izkušenj in z novimi generacijami udeleženk_cev ves čas nadgrajuje in posodablja. Udeleženke_ci se na šoli seznanijo z aktualnimi kuratorskimi praksami ključnih akterk_jev, strokovnjakinj_ov in kulturnih delavk_cev na lokalni in mednarodni sceni. Pridobijo veščine in metode, ki jim pomagajo pri razvijanju lastne kuratorske prakse in spoznavanju z raznolikimi načini dela znotraj produkcije sodobne umetnosti. Pridobivanje in deljenje znanja poteka znotraj izoblikovane skupine, z vodjami šole in zunanjimi sodelavkami_ci na horizontalni ravni, kar omogoča večjo vključenost udeleženk_cev v sam program šole in proces dela.

Program je zasnovan znotraj modulov, ki vključujejo predavanja strokovnjakinj_ov, delavnice, obiske produkcijskih in razstavnih prostorov, umetniških ateljejev, pogovore s kuratorkami_ji, umetnicami_ki in drugimi kulturnimi delavkami_ci, bralne seminarje, individualne konzultacije pisanja itd. S tem program stremi k čim večji vključenosti in se bogati na podlagi raznolikih ozadij posameznih udeleženk_cev vsake generacije.

MODUL 1 | Razstava accordion-plus accordion-minus

V prvem letniku prek kuratorske raziskave in priprave virtualne razstave udeleženke_ci pridobijo vpogled v procese dela in raziskovanja, ki so možni pri snovanju razstave. Končna naloga dveletnega programa šole je snovanje in postavitev razstave v ljubljanski Galeriji Škuc, kateri je namenjen celotni drugi letnik programa. Prek specifičnih tematik, dela umetnic_kov in koncepta, ki ga skupina razvija, je mogoče iz prve roke spoznati potek dela in korakov v ustvarjanje razstav.

++++++++++++

1. LETNIK

Ekipa SU
Pomoč pri pripravi letne razstave šole v Galeriji Škuc

Udeleženke_ci bodo vabljene_i, da sodelujejo pri zasnovi in izvedbi razstave, ki jo ekipa Sveta umetnosti pripravlja v Galeriji Škuc junija 2023. Kuratorska ekipa se bo srečevala na delovnih sestankih, kjer bo razpravljala o konceptu, umetniških delih in njihovih avtoricah_jih, poteku dela ter o zadolžitvah in nalogah udeleženk_cev.

Yasmín Martín Vodopivec
Menedžment kot orodje za udejanjanje idej na področju kulture

Kulturni potencial se lahko uresniči, ko se ideje pretvorijo v projekt in se začnejo udejanjati. Negotova in hitro spreminjajoča se družbena situacija zahteva nove ideje, ki pa jih težko realiziramo brez temeljitega strateškega načrtovanja. Kulturni menedžment nam ponuja skupek znanj in veščin, s katerimi lahko dosežemo zastavljene cilje tako pri spodbujanju in vrednotenju različnih umetniških in kulturnih fenomenov kot tudi pri ohranjanju kolektivnega spomina in kulturne dediščine. Zavedanje o pomenu kulture in specifičnosti delovanja na njenem področju sta ključnega pomena pri oblikovanju, posredovanju in evalvaciji kulturnih pobud.

Adela Železnik
Spremljevalni program razstave

Razstavni ali (ob)razstavni programi, kot jih navajajo v Moderni galeriji, so relativno nova kategorija, ki se je začela bolj profilirati konec devetdesetih let minulega stoletja, tudi s t. i. pedagoškim obratom v sodobni umetnosti. Srečanje z Adelo Železnik, muzejsko svetnico in kustosinjo za obrazstavne programe, se bo v uvodnem delu posvečalo predstavitvi tematike, v nadaljevanju pa se bomo posvetili praktičnemu delu. Vprašale_i se bomo, komu je razstava namenjena in s kom ter na kakšen način gradimo odnose, ki bodo morebiti preživeli njen časovni okvir.

Ekipa SU, Dušan Dovč (MGLC Švicarija), pogovor s producentom Simonom Gmajnerjem (Galerija Kapelica) in producentko Lenko Đorojević (Cukrarna/MGML)
Producent_ka v sodobni vizualni umetnosti

Kakšen je prispevek producentke_a v projektu in kakšne naloge opravlja (vsebinska in tehnična priprava projekta, izbor razstavnega prostora (koprodukcijska pogodba), financiranje projekta, koordinacija promocije projekta, dokumentacija projekta idr.)? Prek predstavitve in pogovora s producentkami_i se bomo seznanili z nalogami producentke_a v sodobni umetnosti. Spraševali se bomo, kakšna je razlika med koproducentom in soorganizatorjem ter kakšno je sodelovanje med producentko_om in kuratorko_jem. V času, ko nekateri poklici v registru samozaposlenih v kulturi postajajo ogroženi, se bomo pogovarjali tudi, kako pridobiti vpis v register samozaposlenih v kulturi za poklic producentke_a. Kakšni so pogoji in kaj vpis v register prinaša?

++++++++++++

2. LETNIK

Alenka Gregorič in Vadim Fiškin
Kuratorski kolegiji

Osrednji del izobraževanja zajema priprava in izvedba razstave sodobne umetnosti. Udeleženke_ci bodo zasnovali razstavo in njene spremljevalne dogodke v drugem letniku programa. Izbrali bodo umetniška dela, povabili umetnice_ke, napisali spremno besedilo, pripravili tehnični načrt, načrt odnosov z javnostmi, poskušali pridobiti dodatna finančna sredstva ter zasnovali publikacijo. Mentorica in mentor, kuratorka Alenka Gregorič in umetnik Vadim Fiškin, bosta na tedenskih kuratorskih srečanjih komentirala razvoj koncepta razstave.

Adela Železnik
Spremljevalni program razstave

Delavnica z Adelo Železnik, muzejsko svetnico in kustosinjo za obrazstavne programe, nadgrajuje vsebine predavanja 1. letnika, tokrat pa vključuje praktično delo: snovanje obrazstavnega programa na primeru končne razstave šole. Vprašale_i se bomo, komu je razstava namenjena in s kom ter na kakšen način gradimo odnose, ki bodo morebiti preživeli njen časovni okvir.

Yasmín Martín Vodopivec
Menedžment kot orodje za udejanjanje idej na področju kulture

Kulturni potencial se lahko uresniči, ko se ideje pretvorijo v projekt in se začnejo udejanjati. Negotova in hitro spreminjajoča se družbena situacija zahteva nove ideje, ki pa jih težko realiziramo brez temeljitega strateškega načrtovanja. Kulturni menedžment nam ponuja skupek znanj in veščin, s katerimi lahko dosežemo zastavljene cilje tako pri spodbujanju in vrednotenju različnih umetniških in kulturnih fenomenov kot tudi pri ohranjanju kolektivnega spomina in kulturne dediščine. Zavedanje o pomenu kulture in specifičnosti delovanja na njenem področju sta ključnega pomena pri oblikovanju, posredovanju in evalvaciji kulturnih pobud.

Dodatne vsebine v pripravi.

MODUL 2 | Kuratorska raziskava accordion-plus accordion-minus

Modul bo pregled praks razstavljanja moderne in sodobne umetnosti. Predstavili bomo ključne točke in mehanizme, ki so skozi zgodovino in še danes oblikovali in sooblikujejo fenomene razstavljana in vlogo kuratorke_ja. Na obiskih umetnostnih razstav in institucij bomo spoznali delovanje različnih javnih zavodov, neodvisnih organizacij ter posameznic_kov. Oglede bodo dopolnjevali moderirani pogovori z različnimi kulturnimi delavkami_ci. 

 

++++++++++++

1. LETNIK

Vladimir Vidmar
Kuratorska raziskava

V nizu srečanj s kuratorjem Vladimirjem Vidmarjem se bodo udeleženke_ci seznanile_i s kuratorskim delom v praksi. Zanimalo nas bo predvsem, kako se kurator_ka loti snovanja razstave, kje najde izhodiščno točko ter kako razvija koncept. Kaj je osnovni gradnik razstave in koncepta ter kako se ta razvija ali pa oddaljuje od začetne ideje? Zanimalo nas bo, kako poteka kuratorska raziskava v praksi. Kako se lotimo raziskovanja in zbiranja informacij? Izhajamo iz pogovora z umetnico_kom, obiska ateljeja, iz poznanega dela ali obiskane razstave? Brskamo po spletu, spletnih bazah, knjižnicah in arhivih? Kakšne so raziskovalne metode ter kako poteka delo v kuratorski skupini? Srečanja bodo namenjena snovanju individualne virtualne razstave, ki jo bodo udeleženke_ci ob pomoči kuratorja in vodij šole zasnovali tekom prvega letnika programa šole.

Alenka Gregorič, Vadim Fiškin in ekipa SU
Predstavitev virtualnih razstav

Po koncu prvega letnika bodo udeleženke_ci samostojno zasnovale_i virtualno razstavo, ki jo bodo pred začetkom drugega letnika predstavili mentorici, mentorju in skupini. Pri snovanju razstave bodo upoštevali specifike izbranega razstavišča. Glede na predloženo virtualno razstavo bosta mentorica in mentor izbrala manjšo skupino, ki jo bomo povabili k vpisu v drugi letnik šole.

Ekipa SU
Kuratorsko mapiranje

V sklopu obiskov različnih razstavnih prostorov za sodobno umetnost bomo spoznali sodelavke_ce razstavišč, se seznanili s specifikami posameznih razstavnih prostorov ter njihovimi programskimi usmeritvami in organizacijskimi shemami.

Ekipa SU
Obiski ateljejev in drugih prostorov ustvarjanja

Obiski ateljejev nudijo možnost spoznavanja umetniške produkcije in umetniških pozicij umetnic_kov. Prednost obiskov je osebni stik, ki omogoča ogled umetniške produkcije v živo kot tudi priložnost za pogovor. Z obiski ateljejev se gradijo in vzdržujejo profesionalni odnosi ter poznanstva, ki temeljijo na spremljanju produkcije, dialogu med kuratorkami_ji in umetnicami_ki ter celostnem pristopu k umetniškemu delu kot kuratorkini_jevi odgovornosti. 

 

++++++++++++

2. LETNIK

Vladimir Vidmar
Bralni seminar

Cilj bralnega seminarja ni udeleženkam_cem predložiti reprezentativni vpogled v relevantno teorijo področja sodobne umetnosti: ta bi vključeval preveč virov in preveč različnih polj. Ker je sodobna umetnost glede svojega teoretskega kanona zelo fluidna, se bomo raje osredotočile_i, kako lastne interese umrežiti v določeno teoretsko referenčno polje. Spraševale_i se bomo, kako svojo misel o umetnosti utemeljiti v teoretskem diskurzu, ne zato da bi jo legitimirale_i, temveč da bi jo lahko naprej razvijale_i in jo morebiti popeljale_i onkraj naših izhodiščnih predpostavk, predvsem pa onkraj šablon art slenga. Seminar bo zato potekal skozi poglobljena branja besedil, vezanih na interese udeleženk_cev in teme končne razstave. Skozi razprave o izbranih besedilih, ki ponujajo izhodišča za izmenjave med umetnostno teorijo in prakso, bomo razvijale_i osnovna teoretska ogrodja in si skozi razčlembe besedil skušale_i razložiti, kako so nam njihovi diskurzivni nastavki lahko v pomoč. Vzporedno bomo skušale_i prepoznati lastne afinitete v umetnosti in ugotoviti, kako njihovo raziskovanje razvijati v praktičnem in teoretskem pogledu.

Jana Intihar Ferjan in Teja Merhar
Oddelek Dokumentacija-arhiv MG+MSUM

Oddelek Dokumentacija-arhiv MG od ustanovitve zbira, obdeluje, hrani in prezentira gradivo o razstavah v Sloveniji in razstavah slovenskih umetnic_kov v tujini, o umetnostnih razstaviščih in drugih prostorih nastajanja in prezentiranja vizualne umetnosti, o umetnicah_kih 20. in 21. stoletja na Slovenskem ter piskah_cih o umetnosti 20. in 21. stoletja.  Predstavljeni bodo: glavni razlog za ustanovitev oddelka v okviru MG, njegova kronologija, vidnejši projekti (kronologije, biobibliografije, tematske raziskave), sodelovanja (z domačimi in tujimi institucijami) in izbrani arhivi oddelka (Arhiv Igorja Zabela, Arhiv Moderne galerije, Jakopičeva korespondenca). Oddelek Dokumentacija-arhiv MG, ki vse od leta 1971 skrbi za beleženje kulturnega dogajanja, danes predstavlja osrednjo točko za raziskovanje umetnosti 20. in 21. stoletja v Sloveniji in širše. 

 

Dodatne vsebine v pripravi.

MODUL 3 | Vizualna kultura in umetnostni sistemi accordion-plus accordion-minus

1. LETNIK

Lilijana Stepančič
Umetnostni sistem

Prvo srečanje bo namenjeno zgodovinskemu pogledu v formiranje sistema sveta umetnosti v osemdesetih letih minulega stoletja v zahodnem svetu, ki je osnova za današnje stanje stvari. Na drugem srečanju bomo z razčlembo ene od novejših razstav v lokalnem okolju predstavili institucionalni sistem tega okolja.

Jasna Jernejšek
Sodobna umetnost v vizualni kulturi

Namen predavanja je predstavitev možnega razumevanja sodobne umetnosti skozi prizmo širše vizualne kulture in njenega konceptualnega in analitičnega aparata za kritično refleksijo in interpretacijo vizualnih reprezentacij. Seznanili se bomo z osnovnimi teoretskimi pojmi reprezentacije in različnimi analitičnimi orodji za dešifriranje in dekodiranje podob ter ideološke podstati vizualnega.

 

++++++++++++

2. LETNIK

Blaž Vurnik
Muzeji: od varovanja do kreativnega potenciala premične kulturne dediščine

Na predavanju se bomo posvetile_i muzejem kot javnim zavodom, njihovim nalogam na področju varovanja premične kulturne dediščine in odgovornosti sodobne kulturne (razstavne, publicistične idr.) produkcije. Spoznale_i bomo temeljno zakonodajo, ki določa delovanje pooblaščenih muzejev. Izmed različnih muzejskih poklicev se bomo osredotočili na kustosinjo_a, njenemu_govemu položaju med primarno stroko in muzeologijo ter vlogo v procesu nastajanja muzejske razstave. Razmišljale_i bomo o moči dokumentarne in interpretativne vrednosti muzejskega predmeta na teoretičnih izhodiščih in praktičnih primerih.

 

Dodatne vsebine v pripravi.

MODUL 4 | Kulturna politika accordion-plus accordion-minus

1. LETNIK

Miha Satler
Kulturna politika in status samozaposlenih v kulturi

Kaj vse vpliva na delo umetnic_kov ter producentk_ov v Sloveniji? Kako deluje kulturna politika in kateri zakoni so ključni za razumevanje statusa delavk_cev v kulturi? V predavanju bomo spoznali osnove kulturne politike: od zgodovinskih izvorov trenutnih težav v kulturni politiki do zakonskih okvirov in zemljevida ključnih subjektov v kulturi ter pomena njihovega povezovanja v prizadevanju za izboljšanje razmer samozaposlenih v kulturi.

Ekipa SU
Obiski odločevalk_cev

V sklopu obiskov odločevalk_cev se bomo seznanili z vlogo institucij znotraj kulturne politike financiranja in z delovanjem razpisnih mehanizmov. Spoznali bomo oddelke posameznih sektorjev ter izvedeli, kakšne so njihove funkcije. Več časa bomo namenili sodobni vizualni in intermedijski umetnosti ter se o specifikah področij pogovarjali z njihovimi skrbnicami_ki.

 

++++++++++++

2. LETNIK

 

Dodatne vsebine v pripravi.

MODUL 5 | Financiranje accordion-plus accordion-minus

1. LETNIK

Urška Jež
Pridobivanje sponzorskih sredstev

Uvodoma bomo spoznali, kaj so učinki in cilji, ki jih podjetja zasledujejo s sponzorstvi, s čimer bomo lažje razumeli mehanizem sponzorstev s perspektive podjetij. Podrobneje bomo pregledali ključne segmente razvoja in upravljanja sponzorskih partnerstev, ki nam bomo olajšali razmislek o iskanju ustreznih sponzorjev in oblikovanju sponzorske ponudbe: upravljanje z blagovno znamko, analiza objekta sponzoriranja, izbor in analiza potencialnega sponzorskega partnerja, ciljne skupine, načini aktivacije sponzorstev, vsebina sponzorskih partnerstev, inovativni načini kompenzacije, upravljanje sponzorstev, poročanje in merjenje učinkov sponzorstev. Koraki bodo predstavljeni predvsem na primerih iz domačega okolja.

Dušan Dovč
Zemljevid razpisov in pozivov

Na srečanju bomo začrtali zemljevid razpisov in pozivov, namenjenih mladim delavkam_cem v kulturi. Pregledali bomo razpisne mehanizme Ministrstva za kulturo (enoletni projektni razpis, večletni projektni in programski razpis, razpis za štipendije) in Mestne občine Ljubljana (enoletni projektni razpis, večletni programski razpis, razpis Mladike). Seznanili se bomo, kakšna je razlika med razpisom in pozivom, na katere razpisne pogoje in priloge moramo biti še posebej pozorni, kako poteka prijavni postopek in obveščanje prijaviteljic_ev, ali se lahko pritožimo na mnenje strokovne komisije. Spregovorili bomo tudi o mednarodnih razpisih, ki spodbujajo mobilnost.

Ines Kežman, Motovila
Programi financiranja EU – Ustvarjalna Evropa

Predstavnica zavoda Motovila bo predstavila sistem programov sofinanciranja EU: decentralizirane in centralizirane razpise za sofinanciranje projektov ter vlogo institucij, ki so odgovorne za oblikovanje teh finančnih mehanizmov (generalni direktorati Evropske komisije) in njihovo izvajanje (Izvajalska agencija EACEA), sistem izbirnih postopkov, v katerih kot člani_ce strokovnih komisij sodelujejo neodvisne_i mednarodne_i strokovnjaki_nje. Predstavila bo okvirni mehanizem EU za spodbujanje in podporo kulturnemu in ustvarjalnim sektorjem – program Ustvarjalna Evropa: kakšni so cilji in prednostne naloge programa, posameznih programskih shem in najbolj relevantnih razpisov, vključno z upravičenostjo projektov in prijaviteljev. Izpostavljeni bodo tudi pozitivni učinki mednarodnega povezovanja za razvoj organizacije, ki presegajo zgolj finančno korist. Vse to bo podkrepila s primeri dobre prakse iz Slovenije, ki velja za eno najbolj uspešnih držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa. Predstavila bo rezultate v aktualnem in preteklih programih EU za področje kulture, zastopanost področja likovne in intermedijske umetnosti, razmerje med manjšimi in večjimi projekti, zastopanost NVO in javnih zavodov in sistem sofinanciranja iz nacionalnih virov (razpisi Ministrstva za kulturo idr.).

Dušan Dovč
Kako prijaviti projekt?

Praktična delavnica bo namenjena izpolnjevanju razpisnih obrazcev preteklih in aktualnih razpisov in pozivov. Z mentorjem bomo pregledali razpisne obrazce, ki so objavljeni na spletnih straneh različnih institucij (MK, MOL, evropski razpisi, pozivi fundacij idr.), izpolnili bomo izbrane segmente različnih razpisov ter jih z mentorjem primerjali in komentirali. Posebno pozornost bomo namenili razpisom, ki spodbujajo mobilnost. Srečanje bo osnovano glede na interes udeleženk_cev.

 

++++++++++++

2. LETNIK

Urška Jež
Pridobivanje sponzorskih sredstev

Na delavnici bomo na primeru končne razstave šole ugotavljali, kaj so učinki in cilji, ki jih podjetja lahko zasledujejo s sponzorstvi, s čimer bomo lažje razumeli mehanizem sponzorstev s perspektive podjetij. Podrobneje bomo pregledali ključne segmente razvoja in upravljanja sponzorskih partnerstev, ki nam bomo olajšali pripravo načrta pridobivanja sponzorskih sredstev: upravljanje z blagovno znamko, analiza objekta sponzoriranja, izbor in analiza potencialnega sponzorskega partnerja, ciljne skupine, načini aktivacije sponzorstev, vsebina sponzorskih partnerstev, inovativni načini kompenzacije, upravljanje sponzorstev, poročanje in merjenje učinkov sponzorstev. Koraki bodo predstavljeni predvsem na primerih iz domačega okolja.

 

Dodatne vsebine v pripravi.

MODUL 6 | Strateško komuniciranje accordion-plus accordion-minus

1. LETNIK

Dominika Maša Kozar
Ustvarjanje vsebine na spletnih omrežjih – #ContentIsKing

Življenje brez družbenih omrežij se danes zdi skoraj nemogoče. V zadnjih letih se z večanjem popularnosti spletnega oglaševanja konkurenca širi in vidnost oža. Kako torej izstopiti iz poplave vsebin, kako p/ostati zanimiv in kako z objavljanjem ne “najedat” svojim sledilcem? Obravnavali bomo pojavnost spletne identitete v povezavi s kreiranjem vsebin: od spoznavanja značilnosti posameznih spletnih platform do raziskave, načina komunikacije in orodij za pomoč pri izdelavi in organizaciji vsebin. 

Zala Velkavrh
Na “ti” z občinstvom

Zakaj “splošna javnost” ne obstaja? Kdo je že del naše publike in kdo bi še moral biti? Kako se vživeti v kožo uporabnic_kov? Kje in kako komunicirati z njimi, da sporočila ne pristanejo v spamu? Kako razvijati nove dogodke in nove programe? Kako poiskati in obdržati občinstvo z minimalnimi sredstvi? Kdaj je čas za repozicioniranje? Na predavanju bomo govorile_i o marketinški teoriji in praksi v kulturi, o iskanju, poznavanju in vzdrževanju odnosov z občinstvom in o tem, kako lahko poznavanje občinstva in razumevanje osnovnih trendov in zakonitosti posameznih kanalov pomaga pri boljši komunikaciji, bolj obiskanih dogodkih in pri ustvarjanju novih priložnosti. 

 

++++++++++++

2. LETNIK

Urška Comino
Odnosi z javnostmi za razstavo sodobne umetnosti

Uspešno in zlasti inovativno obveščanje javnosti je pomemben del produkcije razstavnega dogodka. V svetu umetnosti s tehnikami odnosov z javnostmi ne skrbimo le za obveščanje in promocijo umetniškega dogodka, ampak je naš namen narediti sodobno umetnost bolj razumljivo, dostopno in manj hermetično. Na delavnici se bomo seznanili z različnimi orodji komuniciranja, posebno pozornost bomo namenili pripravi in izvedbi PR strategij na primeru končne razstave šole.

Dominika Maša Kozar
Ustvarjanje vsebine na spletnih omrežjih – #ContentIsKing

Življenje brez družbenih omrežij se danes zdi skoraj nemogoče. V zadnjih letih se z večanjem popularnosti spletnega oglaševanja konkurenca širi in vidnost oža. Kako torej izstopiti iz poplave vsebin, kako p/ostati zanimiv in kako z objavljanjem ne “najedat” svojim sledilcem? Na delavnici bomo obravnavali pojavnost spletne identitete v povezavi s kreiranjem vsebin: od spoznavanja značilnosti posameznih spletnih platform do raziskave, načina komunikacije in orodij za pomoč pri izdelavi in organizaciji vsebin. Na primeru končne razstave šole bomo zasnovali komunikacijski načrt upravljanja z družbenimi omrežji.

 

Dodatne vsebine v pripravi.

MODUL 7 | Pisanje accordion-plus accordion-minus

1. LETNIK

Urban Šrimpf
Umetnost (ne)jasnega besedila

Srečanje bo poskušalo odgovoriti na vprašanja, ki vzniknejo in vztrajajo ob pisanju akademskih prispevkov in besedil o umetnosti. Kako se spopademo s tematiko, kako zastavimo in razvijemo jasno misel v besedilu, ne da bi zapadli v kriptično leporečenje in modrovanje? Katere pripomočke lahko uporabimo ob pravopisnih in slogovnih vprašanjih? S katerimi vzporednimi besedili si lahko pomagamo in kako se najlažje izognemo pogostim napakam?

Urška Jurman
Katalog. Pogled urednice

Katalog je ena od najpogostejših oblik publikacije, ki spremlja razstavo, lahko pa predstavlja tudi raziskavo, arhivsko delo, festival ali kuratorski in umetniški projekt. Na konkretnih primerih se bomo seznanili z različnimi tipi katalogov, ki spremljajo skupinsko, tematsko, pregledno in samostojni razstavo ali dokumentarni in raziskovalni projekt. Pogledali bomo, kakšno vlogo in funkcijo ima lahko katalog in kakšno je njegovo razmerje z razstavo in umetniškimi deli. Potem se bomo posvetili zasnovi razstavnega kataloga: obsegu, strukturi, obliki in vsebini, v nadaljevanju pa tipom kataloških besedil in praktičnim nasvetom za pisanje. Seznanili se bomo tudi z navodili, kako naj bo urejeno besedilo za objavo, načini navajanja in pisanja bibliografije.

Lara Plavčak
Konzultacije 

V prvem letniku uvajamo skupinske ali individualne konzultacije na podlagi besedil, ki jih udeleženke_ci pripravljajo v sklopu lastnih projektov in objav. Konzultacije bodo usmerjene v razvijanje in utrjevanje jezikovne kulture, spoznavanje z referenčnimi korpusi in normativnimi priročniki slovenskega knjižnega jezika, kar nam bo v pomoč pri nadaljnjem pisanju in reševanju zagat jezikovne rabe in norme. Konzultacije bodo osnovane glede na interes udeleženk_cev.

 

++++++++++++

2. LETNIK

Lara Plavčak
Piljenje besedila

V sklopu modula, usmerjenega v razvijanje in utrjevanje jezikovne kulture, se bomo spoznale_i z referenčnimi korpusi in normativnimi priročniki slovenskega knjižnega jezika, kar nam bo v pomoč pri nadaljnjem pisanju in reševanju zagat jezikovne rabe in norme. Spoznale_i bomo nekaj pogostih pravopisnih napak ter sporočanjska priporočila. Vsebina predavanja bo prilagojena glede na značilnosti besedil, ki jih običajno pripravljamo za in ob razstavi sodobne umetnosti.

 

Dodatne vsebine v pripravi.

MODUL 8 | Dostopnost accordion-plus accordion-minus

1. LETNIK

Katja Mahnič
Dostopnost galerij in muzejev

V skladu s slovensko zakonodajo je kultura javno dobro in mora biti dostopna za vse, ne glede na njihove osebne okoliščine. Zato je pomembno, da kustosi_nje, kuratorke_ji oz. avtorice_ji razstav poznajo okoljske in osebne dejavnike, ki podpirajo ali otežujejo dostopnost ustanov, v katerih delujejo, ter razstav in spremljevalnega gradiva, ki jih pripravljajo, pa tudi ustrezne rešitve, s katerimi dostopnost zagotavljajo.

V sklopu predavanja bomo uvodoma spoznali zakonsko in strokovno podlago za zagotavljanje dostopnosti muzejskih ustanov za vse skupine obiskovalk_cev. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili specifične potrebe skupin muzejskih obiskovalk_cev z različnimi oviranostmi in spoznali ustrezne prilagoditve muzejskega oz. galerijskega prostora, pristope k oblikovanju razstave in spremljevalnega gradiva, ki podpirajo njihov obisk. V okviru delavnice v drugem letniku šole bomo načrtovali prilagoditve za razstavni projekt v konkretni galerijski ustanovi.

Saša Lesjak, Zavod RISA
Informacije za vse – kultura za vse 

Dostop do kulturnih dobrin mora biti omogočen vsem ljudem. Saša Lesjak na kratko oriše, kako si je lahko branje ali lažji jezik oral in utrjeval pot med platnice knjig in v ostale medije, zidove muzejev ter na druga kulturna prizorišča. Zakaj je nujno, da se njegove poti razvejajo, in kaj to pomeni za ljudi, ki lahko branje potrebujejo? Predava Saša Lesjak, ki je med najbolj izkušenimi strokovnjaki_njami za lahko branje v Sloveniji, sklene z izzivom za udeleženke_ce: Lahko naredite lahko branje tudi vi?

 

++++++++++++

2. LETNIK

Katja Mahnič
Dostopnost galerij in muzejev

V okviru delavnice v drugem letniku šole bomo načrtovali prilagoditve za razstavni projekt v konkretni galerijski ustanovi na primeru končne razstave šole. 

 

Dodatne vsebine v pripravi.

Scroll up