Kaj smo slišali “Od drugod”?
Laboratorij kuratorskih praks
2008/2009
Letnik 12
Simpozij o stanju na področju kuratorskih praks v Armeniji, Kazahstanu, Egiptu in Turčiji
Četrtek, 6. november 2008
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
|
SCCA-Ljubljana od leta 2006 sodeluje z Združenjem armenskih likovnih kritikov, ki pripravlja poletno šolo za kustose sodobne umetnosti. Razvoj šole poteka v sodelovanju z regionalnimi partnerji, s katerimi se sistematično vzpostavlja platforma za spodbujanje in razumevanje kuratorskih praks in kritike. V okviru srečanja partnerjev je SCCA-Ljubljana v četrtek, 6. novembra, v Projektni sobi SCCA organiziral simpozij o stanju na področju kuratorskih praks v Armeniji, Kazahstanu, Egiptu in Turčiji z naslovom Od drugod.
Simpozij, ki se je pričel ob peti uri popoldne in se na zanimivi okrogli mizi zavlekel precej prek predvidene ure zaključka, je bil zasnovan dvodelno. V prvem delu so udeleženci predstavili referate, v katerih so občinstvu opisali trenutni položaj sodobne umetnosti in kuratorskih praks v posameznih državah. Armenski teoretik in kritik Nazareth Karoyan je na primeru razstav in posameznih umetniških del pokazal na prehod, ki se je v polju armenske umetnosti zgodil ob koncu devetdesetih let. Umetniške prakse države, ki je leta 1991 postala samostojna, so v devetdesetih izražale reakcijo na sovjetsko kolektivistično ideologijo in ikonografijo. Prakse, zlasti instalacije in performansi, ki so v tem času delovale kot reakcija na dominantne diskurze telesa in prostora, so se v sodobnosti preoblikovale v novomedijske prakse (video in digitalna fotografija) in diskurze zgodovinskega časa in spomina. Referat Valerie Ibraeve, kazahstanske likovne teoretičarke in kritičarke, je predstavil raznolikost ustvarjanja centralnoazijskih, indijskih in pakistanskih umetnikov in teoretikov. Vedenje o različnosti se je vzpostavilo ob sodelovanju pri večletnem projektu Destination Asia. Ob opisu razstav Non-strict correspondence, ki se je v okviru projekta zgodila v Almatyju, in Flying over Stereotypes, ki je bila pripravljena v Mombaju, je predavateljica pokazala, kako med umetniškimi deli iz držav, ki jih Zahod razume kot enotno področje, obstajajo velike razlike. Te so plod različnih družbenopolitičnih okvirov, v katerih umetniki živijo in ustvarjajo. Laura Calderera od januarja 2007 deluje kot programska vodja Townhouse Gallery, ki je prva neodvisna kairska galerija za sodobno umetnost. Od leta 2007 pripravlja tudi izobraževalni program za kuratorje. V referatu je predstavila infrastrukturo, kakršna je na voljo svetu umetnosti kairskega prostora in opozorila na problematiko vzpostavljanja sodobne umetnosti v državi s tako bogato kulturno in umetnostno zgodovino, kakršno ponuja Egipt. Renata Papsch, kulturna menedžerka iz Avstrije, je spodbudila in vodila številne kulturne projekte v državah mediteranskega bazena. Trenutno v Istanbulu vzpostavlja kulturni center DEPO, ki bo povezoval svetove sodobne umetnosti Turčije, južnega Kavkaza, Bližnjega vzhoda in Balkana. Predavanje je podrobno opisalo prostore, namenjene sodobni umetnosti v Istanbulu in širše v Turčiji, ter se posvetilo tudi problematiki financiranja sodobne umetnosti v tej državi. Po daljšem odmoru je sledila Okrogla miza o kuratorskih praksah in izobraževanju, na kateri so poleg predavateljev sodelovali še Barbara Borčič, direktorica SCCA-Ljubljana, Angela Harutyunyan, kuratorica in umetnostna zgodovinarka iz Erevana, Petja Grafenauer, voditeljica Sveta umetnosti (šol. leto 2008/2009) pri SCCA-Ljubljana. V deželah, iz katerih so prišli predavatelji, se kažejo podobnosti v delovanju svetov umetnosti. V vsaki izmed njih se zavedajo potreb po vzpostavitvi izobraževalnih programov na področju kuriranja. V Egiptu in Armeniji takšna programa že obstajata, soočata pa se s problemom izobraževalnega kadra. Obstaja namreč potreba po znanju, ki ne bi izviralo zgolj iz dominantnega zahodnega sveta umetnosti, ampak bi ponujalo tudi vednost o lokalnem prostoru, njegovih zakonitostih in problemih. S pomočjo povezave med sodelujočimi organizacijami, ki se jim pridružuje tudi evropski partner SCCA-Ljubljana, se ponuja možnost za izmenjavo strokovnega kadra in širjenje znanja ter poznavanja lokalnih in regijskih svetov umetnosti. S takšno kulturno politiko sodelujoče organizacije razvijajo polje izobraževanja na področju kuratorskih praks, poleg tega pa skrbijo tudi za soobstoj lokalnih posebnostih posameznih kulturnih prostorov. Simpozij je pritegnil strokovno občinstvo, žal pa ne tudi širšega umetnostnega občinstva. Lahko sklepamo, da je zanimanje za manj poznane regionalne umetniške prakse, spričo tega da se tudi slovenski svet umetnosti vse bolj in bolj orientira proti Zahodu, zmerom manjši. Prav zaradi tega je organizacija simpozijev, kakršen je Od drugod še kako pomembna, saj SCCA-Ljubljana s takšnimi dogodki poskrbi, da se vednost iz regionalnih sistemov umetnosti ne izgubi v polju splošne, zahodno orientirane sodobne umetnosti. Petja Grafenauer POVEZAVE Objave v medijih
Napoved dogodka |
     
|