Sam se ne smatram za kuratorja, čeprav občasno delujem kot kurator. Umetnost me zanima predvsem iz avtorskega stališča. Nimam nikakršne želje, da bi vodil program neke galerije ali sorodne ustanove. Sovražim birokratsko delo. Pisanje promocijskih besedil o razstavah se mi zdi smešno. Ob misli, da bi se moral ukvarjati s kulturno politiko, me zapopade nepopisna groza. Zakaj torej sploh delovati kot kurator?
Kot praktik vidiš določeno dogajanje od znotraj. Preko stikov z drugimi avtorji in drugimi vpletenimi (kritiki, teoretiki … ) se odpre paleta informacij, do katere je sicer neudeleženim težko priti. Kuratorski pristop, ki izhaja iz položaja udeleženega, javnosti tako ponudi vpogled v prej nedostopno ali slabo znano.
Med procesom Laboratorija SU, ki je razlog te razstave, sem spoznal več zelo zanimivih istrskih umetnikov. Za delo Nacija – kultura v Sloveniji delujočega avtorja Vuka Ćosića sem se odločil ker “osebno” iz naslova razstave razumem kot neodvisno tako od ostalih udeleženih kuratorjev kot od celotnega okvira Laboratorija SU. Izbor je torej nekašna skica, zaznamek o rastavi, ki bi jo želel kurirati. In to bi bila razstava o računalniški umetnosti.
Delo Nacija – kultura mi je zanimivo iz več vidikov. Je eno zgodnjih del, ko se pristopi in nekatere teme razvite v okviru spletne umetnosti začnejo širiti v izven računalniški prostor. Delo združuje vizualno in jezikovno, a njegova sporočilnot ne leži v očitno prisotnem, vidnem in pomenskem. Srž dela je v njegovi bogati mreži odnosov, ki jo delo vzpostavlja z različnimi nivoji družbenega.
Jaka Železnikar